Pridobivanje oglasov, za promocijo posameznega podjetja, je prav gotovo najvidnejši del tržnega komuniciranja, s čimer lahko društvo DIEM pokriva stroške za izdelavo strokovne revije INSTALATER. Oglaševanje v reviji je opredeljeno, kot »vsaka plačana oblika neosebne predstavitve in promocije idej, izdelkov ali storitev za znanega naročnika.« To je metoda prenosa sporočila, od naročnika preko medija, do množice ljudi,oziroma »strokovne javnosti«. Funkcija oglaševanja je namreč, predvsem povečevanje potrošnje in, če nekoliko karikiramo, spodbujanje potrošniških vrednot. Ta »manipulacijska plat« oglaševanja je, v to smo prepričani, sila pomembna, če hočemo razumeti, za kaj pri oglaševanju sploh gre.
Glavni cilj oglaševanja je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji. Druga dejavnika, ki vplivata na povpraševanje sta cena in zamenljivost. Zelo dober način za povečanje povpraševanja je, da dosežemo prepoznavnost. Ta omogoča, da se visoko povpraševanje nadaljuje, tudi po prenehanju oglaševanja. Produkt doseže največjo mero prepoznavnosti, ko postane sinonim za vrsto produkta. Prepoznavnost variira glede na potrošnike in trg.
Med cilje oglaševanja štejemo tudi povečanje prodaje, tržni delež, osveščenost, informacije o produktih in izboljšanje ugleda podjetja.
Termin marketing se pogosto neupravičeno zamenjuje z oglaševanjem, promocijo, celo propagando ali reklamo. Komuniciranje je vsekakor tudi del marketinga, ni pa komuniciranje (bodisi, da gre za oglaševanje, odnose z javnostmi, promocijo) že marketing. Podjetje mora pri svojih marketinških aktivnostih namreč analizirati svoj trenutni položaj na trgu, konkurenco, določiti ustrezno ceno svojih storitev ali izdelkov, organizirati prodajne poti, ustvariti strategijo nastopa na trgu, strategijo cen, itn, ne pa zgolj komunikacijsko strategijo. Osnovni namen marketinga je dvigniti krivuljo povpraševanja po izdelkih, oziroma storitvah podjetja in posledično dvigniti krivuljo dobička.
Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja. Oglaševanje je le del, tržno komunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Druge komponente tržnega komuniciranja (promocije) so tudi publiciteta, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, oprema prodajnega prostora itn.
V javni rabi velikokrat uporabljamo tudi izraz reklama, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, saj konotira reklamacijo in zavajanje. Oglaševanje je visoko regulirana dejavnost, v kateri ni, oziroma ne bi smelo biti, prostora za zavajanje.
V starem veku je bilo najpogostejše oglaševanje od ust do ust. Kljub temu pa so prva oglasna sporočila našli že v ruševinah Pompejev. Prvi koraki proti sodobnemu oglaševanju so bili narejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. stoletju. Že v 17. stoletju so se oglasi pojavljali v tednikih v Angliji. Stoletje kasneje, pa je bilo oglaševanje že široko razširjeno.
Z razcvetom ekonomije v 19. stoletju je vedno bolj cvetelo tudi oglaševanje. Leta 1843 je bila ustanovljena prva oglaševalska agencija, v Philadelphiji. Na začetku so agencije delovale le kot posredniki za nabavo oglasnega prostora v časopisih, v 20. stoletju pa so začele prevzemati tudi odgovornost za vsebino le-teh.
Pluralizacija medijev in življenjskih slogov, neprestani tehnološki razvoj in vse večja mobilnost ljudi, povzročajo, da je danes oglaševanje bolj aktualno, kot kadarkoli prej. Za napoved, da se bo aktualnost oglaševanja v bodočnosti le še stopnjevala, ne potrebujemo posebnih vedeževalskih sposobnosti, razen seveda, če naštete svetovne tendence čez noč ne prenehajo delovati.
Oglaševanje na internetu je v uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Cene internetnega oglaševanja so odvisne od mnogih dejavnikov (popularnosti strani, tematika...). V enakem času se je pojavilo tudi oglaševanje preko e-pošte. Najpogostejša so vsiljiva sporočila, ki jih imenujemo spam (podobno kot reklamni oglasi trgovinskih centrov na dom).
Z oglaševanjem reklamnih oglasov se zelo trudimo, tudi v naši strokovni reviji. Velik del prostora želimo nameniti vsem tistim oglaševalcem, ki bodo z oglasom seznanili uporabnike s svojo proizvodnjo, oziroma storitvami.
V času velike gospodarske recesije, ob poplavi raznih revij s številnimi reklamnimi oglasi in veliki konkurenci na majhnem slovenskem trgu, nam vsak pridobljen oglas veliko pomeni. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da s pridobljenimi dolgoletnimi izkušnjami pri izdaji revije, vnesemo v našo revijo INSTALATER vsebino, predvsem za tiste, ki se s to vrsto strokovne dejavnosti ukvarjajo poklicno in za vse tiste, ki jih zanimata energetsko in gradbeno področje.
Da bodo oglaševalci, kot tudi prejemniki revije zadovoljni, smo se odločili za izid revije vsak mesec oziroma šest krat na leto v pisni in elektronski obliki. Tako bo revija dejansko izhajala vsak mesec. Vsi tisti, ki se bodo odločili za reklamo v pisni obliki, pa bodo deležni brezplačnega oglasa tudi v elektronski obliki.
Veseli bomo, če boste z nami sodelovali in pomagali, da bodo lahko revijo brezplačno prejemali vsi slovenski instalaterji, člani društva DIEM in številni posamezniki, ki se lahko na revijo naročijo. Prepričani smo, da bo naše skupno delovanje, v teh težkih časih, ko prevladuje gospodarska recesija, sodelovanje še kako potrebno.
Sedež uredništva:
DIEM - Revija Instalater
Ahacljeva ul. 12 a,
2000 Maribor
tel.: 02/320 13 10
