O radiatorjih je bilo v strokovnih literaturah že veliko zapisanega. Ta sistem ogrevanja spada med najstarejše kompleksne ogrevalne sisteme in danes, v razvitem delu sveta, kjer je potrebno ogrevanje, skoraj ni hiše, ki ne bi bila opremljena z radiatorji. Kljub temu, da nov način gradnje stanovanjskih objektov radiatorje vse bolj spodriva, je prav, da način ogrevanja z radiatorji ne zanemarjamo.
Za ogrevanje z radiatorji potrebujemo cevni razvod, po katerem se pretaka ogrevalna voda od kotla do radiatorjev, ki so nameščeni v posameznih prostorih, najpogosteje pod okni. Radiatorji oddajajo toploto s sevanjem in konvekcijo. Pri tem se hladni zrak pri radiatorju, segreje in nato dviguje proti stropu. V preglednici št. 1 je naštetih več vrst ogreval za ogrevanje s toplo vodo.
Vrste radiatorjev:
- glede na material izdelave: litoželezni; jekleni; aluminijasti (zlitina) in posebni materiali
- glede na izvedbo ogrevalne površine: členasti; ploščni (panelni); cevni (kopalniški) in posebne izvedbe.
Raba členkasti jeklenih radiatorjev se je že ekstremno zmanjšala. Prevladujejo panelni in vse bolj lepo oblikovani cevni. Členkasti radiatorji so sestavljeni iz medsebojno povezanih členov, pri čemer je njihovo število odvisno od potrebne toplotne moči radiatorja. Panelni, oziroma ploščati radiatorji so izdelani iz jeklene pločevine in imajo številne prednosti.
Merila za izbor grelnikov v prostoru
Cevni razvodi za pretok ogrevalne vode naj bodo vedno čim krajši. Ogrevanje z radiatorji delimo na enocevni in dvocevni sistem. Cevni razvodi lahko potekajo vidno ali nevidno. Pri novogradnji je možna vgradnja cevi v tla in stene. Do nedavnega so se uporabljale cevi iz jekla, ki pa jih že dalj časa vse bolj izpodrivajo bakrene, iz umetnih mas in v kombinaciji različnih vrst materialov. V preglednici št. 2 so našteti kriteriji za izbiro radiatorjev za posamezen prostor.
Pri dvocevnih sistemih sta dovod in odvod grelne vode ločena. Temperatura vode je za vsa ogrevala v zaključenem sistemu enaka. Dvocevni sistem lahko izvedemo z zgornjim in spodnjim razvodom. Ogrevala pri enocevnem sistemu so v veji, oziroma zanki vezana zaporedno. To pomeni, da v vsako naslednje ogrevalo prihaja že nekoliko ohlajena voda. Tako je potrebno za enako oddajo toplote v dveh prostorih, povečati površino zaporedno vezanega ogrevala. V preglednici št. 3 so prikazani podatki temperaturnih razlik med radiatorjem in prostorom (okoljem).
Vgradnja radiatorjev
Načeloma pritrjujemo radiatorje na konzole ali na noge. Radiatorji morajo biti odmaknjeni od stene minimalno 40 mm in od tal približno 100 mm. Kadar je nad radiatorjem nameščena okenska polica, ali je radiator v celoti zakrit, se njegova učinkovitost lahko zmanjša tudi do 15 odstotkov. Zato je prav, da se izogibamo prekrivanju radiatorjev.
Povezavo radiatorjev, od toplovodnega kotla do radiatorja, izvedemo s cevno instalacijo. Na voljo imamo vse več vrst cevi, izdelanih iz različnih materialov. Vse pogosteje se uveljavljajo univerzalne, večplastne cevi, ki so uporabne tako za ogrevanje z radiatorji, talno ogrevanje in vodovod. Večplastna cev je sestavljena iz petih slojev, pri čemer ima vsak med njimi določeno funkcijo. Osnovo cevi predstavlja aluminijasta folija, ki je vzdolžno varjena. Z notranje in zunanje strani jo obdaja sloj polietilena. Med slojema polietilena in aluminija je še vezni sloj, ki zagotavlja trdno povezavo med plastiko in kovino.
Ogrevanje z radiatorji spada med preizkušen način ogrevanja. Prostore lahko ogrevamo z radiatorji z različnimi temperaturami. Zato morajo biti radiatorji ogrevanju z določeno temperaturo prilagojeni, predvsem z njihovo velikostjo. Preglednica št. prikazuje toplotno moč in vgradno višino radiatorjev.
Ločimo nizkotemperaturno ogrevanje z radiatorji in z delovno temperaturo medija 60/50 oC ter visokotemperaturno ogrevanje s temperaturo medija 90/70 oC. Pri visoki površinski temperaturi radiatorjev je zelo intenzivna tudi cirkulacija zraka, ki pa posledično povzroča dviganje prahu. Takšni sistemi za ogrevanje bivalnih prostorov načeloma niso priporočljivi in se lahko pogojno uporabljajo le še v proizvodnih obratih. Za delovanje z nizko temperaturo, radiatorji niso ravno prava izbira. Pri nizkotemperaturnem ogrevanju z radiatorji je potrebno ogrevala bistveno povečati, z njihovo ogrevalno površino.
Izbira radiatorjev po velikosti je velika. Na trgu se dobijo radiatorji dolžine od 200 pa vse do 3000 mm in standardne višine od 200 do 1100 mm. Po naročilu je mogoče nekatere radiatorje, na primer Aklimat naročiti tudi višine, ki segajo do stropa prostora.
V času ogrevanja lahko toplotni učinek radiatorjev znatno odstopa od računske, oziroma projektne vrednosti. Do zmanjšanja toplotnega učinka radiatorjev pride, ker v normalnih obratovalnih pogojih ne moremo zagotoviti enakomernega pretoka ogrevnega medija skozi radiator, zaradi česar so ogrevalne površine radiatorjev različno ogrete. Vzrok je lahko sprememba delovnih parametrov (temperatura dovoda, povratka, temperatura zraka v prostorih) ali izvedba priključkov na cevni razvod ogrevanja.
Izvedba priključkov na radiatorju za dovod in odvod ogrevne vode so lahko različne:
- priključki so z ene strani (dovod na gornjem delu, povratek spodaj)
- priključki z različne strani (dovod na gornjem delu, povratek spodaj)
- priključek z različne strani (dovod in odvod s spodnje strani)
- sredinski priključek (oba priključka s spodnje strani)
Najmanjši vpliv na zmanjšanje toplotnega učinka (moči) ima sredinski priključek.
Regulacija
Temperatura ogrevalnega medija za radiatorsko ogrevanje prostorov je lahko regulirana zvezno v odvisnosti od zunanje temperature ali pa lokalno, kjer so radiatorji opremljeni s termostatskimi ventili.
Radiatorsko ogrevanje opremljeno z radiatorskimi termostatskimi ventili je energetsko varčno, zanesljivo, učinkovito in uporabniku prijazno ogrevanje, ki zagotavlja ugodje v vsakem prostoru. Radiatorski termostatski ventili omogočajo natančno in energetsko varčno regulacijo porabe toplote, za ogrevanje.
Estetski videz
Radiatorji zasedejo relativno velik prostor. Radiator z dolžino enega metra zasede najmanj 1 m2 funkcionalnega prostora. Pri tem moramo upoštevati še vse omejitve zaradi načina oddaje toplote. Ne smemo jih zakrivati, postavljati prednje pohištvo, sobne rastline ali drugo opremo.
Izbira raznih vrst radiatorjev je številna. Izbiramo lahko, od klasičnih členkastih radiatorjev, pa vse do lepo estetsko oblikovanih radiatorjev. S tem dobimo priložnost, da poleg toplote in prijetnega počutja, vnesemo v prostor eleganco in harmonijo.
Tudi kopalnica že dolgo ni več namenjena le vsakodnevni higieni, temveč tudi sproščanju in počitku. Individualna opremljenost kopalnice je del kakovosti življenja. Prijetno toploto tukaj dajejo stilski radiatorji. Različni tipi kopalniških cevnih radiatorjev lahko z vodoravnimi cevmi služijo za sušenje brisač.
Številni radiatorji se lahko uporabijo tudi za delitev prostora. Iz tega izhajajo individualne možnosti oblikovanja prostora. Na primer ločitev področja umivalnika in WC-ja. Ponuja pa se prav tako tudi uporaba v hodniku ali garderobi.
Cevi in cevni razvodi
Za izdelavo cevovodnih instalacij imamo na voljo številne materiale od jekla, bakra do plastičnih cevi. Za cevovodne instalacije se že nekaj časa namesto jekla in bakra, vse več uporablja plastika. Razvod radiatorskega ogrevanja s PE - X cevmi je zelo podoben vodovodnemu. Cevi so vodene v rebrastih zaščitnih ceveh in jih lahko zamenjamo tudi potem, ko so že položene v tlak oziroma obzidane.
Dobre lastnosti večplastnih cevi so poleg majhne toplotne razteznosti, male mase in dobre upogljivosti še:
- temperaturna obstojnost do 95 °C, kratkotrajna do 110 °C,
- največji trajni tlak je 10 barov pri 95 °C,
- 100 % difuzijska tesnost glede na kisik (zagotavlja vzdolžno varjena Al folija),
- dobra korozijska odpornost,
- majhen prenos zvoka in šumov,
- dimenzije cevi so v razponu 14 do 75 mm.
Zamenjava radiatorjev
V številnih državah potekajo akcije, kjer država z ugodnimi subvencijami vzpodbuja zamenjavo starega ogrevalnega kotla z novim. Pri zamenjavi obstoječega, klasičnega ogrevalnega kotla, z nizkotemperaturnim (NT) kotlom, je potrebno predhodno preveriti, če površine radiatorjev zadoščajo za nižji temperaturni režim (na primer 70/50 °C). Ponavadi so ogrevalne površine grelnih teles, pri obstoječih sistemih predimenzionirane, kar je lahko prednost pri morebitni vgradnji nizkotemperaturnega kotla. Faktor povečanja ogrevalnih površin je odvisen od temperature dovoda in povratka ter sobne temperature, kar je prikazano v preglednici št. 3.
Pri izbiri ogrevalnega sistema je potrebno, predhodno, upoštevati toplotno zaščito objekta. Hiša mora biti zgrajena po veljavnih predpisih in standardih, ki veljajo za nizkoenergijske in pasivne hiše. Odločitev za izbiro, kakšen vir toplote za ogrevanje bomo izbrali (kotel, toplotna črpalka), se lahko izvede po želji uporabnika.
