Prezračevanje

Izračun preseka prezračevalnega kanala

Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivanja občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta.


Pri današnji gradnji hiš je dan vse večji poudarek načelu nižanju toplotnih izgub. Mednje štejemo ventilacijske izgube oziroma izgube zaradi netesnosti ovoja zgradbe, oken ali vrat.  Ventilacijske izgube pri modernih zgradbah so majhne, zato je izmenjava zraka v prostorih nezadostna.

Priporočljivo je, da se pri novogradnji hiše predvidi prezračevalni sistem oziroma, da se prezračevanje projektira pametno in preudarno glede na zahteve in potrebe naročnika. Dejstvo je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni, vendar s pravilnim projektiranjem znatno zmanjšamo stroške za energijo v prihodnosti.

Prezračevanje ima poleg vpliva na kakovost bivanja občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta. Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne za ogrevanje.

Zrak lahko vpihujemo v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Lokalno lahko zračimo le določene prostore, na primer kopalnico in sanitarije. Za centralno prezračevanje pa je značilno prezračevanje več prostorov naenkrat, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Za oba načina lahko uporabimo prenosnike toplote, tako imenovane rekuperatorje zraka, s katerima občutno zmanjšamo toplotne izgube.

Zrak lahko tudi filtriramo in ustrezno pripravimo. S tem preprečimo širjenje različnih bolezni in alergij. Za večjo energijsko učinkovitost uporabljamo tudi različne sisteme regulacije, s katerimi lahko natančno prilagodimo količino potrebnega zraka različnim zahtevam, na primer v času kuhanja, ko je potrebna večja količina zraka.

Naprave in oprema za prezračevanje

Za prezračevanje prostorov v različnih objektih, zgradbah, v različnih dejavnostih, stanovanjih, itn. uporabljamo namenske naprave:

  • radialne in aksialne ventilatorje s pripadajočo pogonsko in regulacijsko opremo,
  • ventilatorski kanali, zračniki (eno ali večkanalni), nape, kulise itn.,
  • prezračevalne armature kot so krmilne in uravnalne regulacijske lopute, filter naprave, dušilci zvoka, itn.,
  • izmenjevalne naprave kot so grelniki zraka, hladilne enote, itn.,
  • naprave za vlaženje oziroma sušenje zraka,
  • krmilno - regulacijska oprema,
  • varnostna protipožarna in eksplozijsko varna oprema,
  • naprave za ozonizacijo.

Izračun preseka za vsak posamezen del prezračevalnega kanala

Potrebno dimenzijo prezračevalnega kanala z določeno hitrostjo zraka lahko izračunamo s pomočjo naslednje formule:

Prezračevalni kanal: A = 1800 / 8 · 3600 = 0,0625 m2 = 625 cm2

Tako je potreben presek kanala dimenzije 25 x 25 cm.

V preglednici št. 1 so podani potrebni podatki za izračun preseka prezračevalnega kanala.

Preglednica 1: Tabelarni pregled izračuna za prezračevalni kanal
Preglednica 1: Tabelarni pregled izračuna za prezračevalni kanal

Izvedba prezračevalnega sistema:

Sveži zrak najprej vodimo preko rekuperatorja v centralni enoti, ki je osnova prezračevalnega sistema. Nato ga po dovodnem kanalu z ventilatorjem vpihujemo v prostore za prezračevanje. Podobno je z odpadnim zrakom iz prostorov, ki ga s pomočjo drugega ventilatorja v centralni enoti odvedemo iz hiše. 

Zrak, ki ga črpamo v zunanjosti objekta, vodimo skozi centralno prezračevalno napravo in ga primešamo z obtočnim zrakom v notranjosti objekta.

V centralni prezračevalni napravi zrak najprej vodimo skozi filter in ga nato segrejemo na potrebno sobno temperaturo. Tako pripravljeni sveži dovodni zrak nato skozi prezračevalni kanal vodimo do določenega prostora in ga skozi vstopno rešetko na zidu ali stropu vpihujemo v prostor.

V nasproti ležeči strani prostora skozi nameščeno odvodno rešetko zrak odvajamo nazaj v centralno prezračevalno napravo. Na sliki št. 1 je shematski prikaz prezračevalnega sistema, komplet s prezračevalnimi kanali in s centralno prezračevalno napravo.

Slika 1 - Izometrični prikaz prezračevalne naprave za prezračevanje učilnice
Slika 1 - Izometrični prikaz prezračevalne naprave za prezračevanje učilnice

V centrali prezračevanega sistema se zračni tok razdeli na obtočni zrak, ki se ponovno uporabi, in odvodni zrak, ki ga vodimo v kanalu, speljanem skozi streho na prosto, v kolikor ni predvidena ponovna izraba toplote. Ogrevanje je zajeto s posameznimi lokalnimi grelniki.

Prisilno prezračevanje zagotavlja dobro delujoče in energijsko učinkovito zračenje bivalnih prostorov. Zato potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne odvodne enote na podstrešju, kjer je vgrajen odvodni ventilator. To je edini način, da lahko zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjave zraka v bivalnih prostorih.

Seveda pa je potrebno pri prisilnem prezračevanju zagotoviti tudi toplotno in zvočno zaščito v prezračevalnih kanalih.

Izvor hrupa pri prezračevalni instalaciji

Za ugodnejše bivanje v prostorih s prisilnim prezračevanjem je potrebno zagotoviti, da se hrup ne prenaša po razvodnih kanalih ali iz kanala v prostor. Dušenje zvoka v zračnem kanalu se obravnava kot stopnja dušenja zvoka oziroma stopnja izolacije pred zvokom R. Stopnja zvočne izolacije R je odvisna od smeri širjenja zvoka, od izvora na vse strani ali obratno. Pri okroglih ceveh oziroma okroglih prezračevalnih kanalih je dušenje zvoka veliko boljše pri nizkih frekvencah kot pri pravokotnih kanalih. Pri postavljanju izvora zvoka v ohišje, je potrebno tudi stene na strani izvora obložiti z materialom, ki absorbirajo zvok. S tem zmanjšamo raven zvočnega tlaka v ohišju. Na sliki št. 2 je prikazan izvor nastanka hrupa v pločevinastem prezračevalnem kanalu, ki ga je potrebno dodatno zaščititi.

Slika 2 - Izvor hrupa pri prezračevalnem kanalu
Slika 2 - Izvor hrupa pri prezračevalnem kanalu

Pri zračni kanalih je najbolj moteč hrup v obliki piščali kot piskanje, ki ga povzroča zračno trenje na stenah kanala (A) in z nastankom vrtinčenja pri spremembi smeri zraka na vogalih in robovih (B), v prehodih (C) in odcepih (D), nadalje pri prehodih zraka (na dovodnih in odvodnih rešetkah, E), hrup se pojavlja zlasti pri visoki hitrosti zraka (> 7 m/s). Slika 2 prikazuje najbolj izpostavljena področja za nastanek šumnosti v prezračevalnih kanalih.

Slika 3 - Vzmetno obešalo za obešanje prezračevalnih kanalov
Slika 3 - Vzmetno obešalo za obešanje prezračevalnih kanalov

Ukrepi proti hrupnosti

Prenos zvoka (vibracij) pri prezračevalnih kanalih lahko zmanjšamo:

  • Z obešanjem prezračevalnih kanalov na vzmetna obešala (slika3), z zvočno izolacijo in z elastičnimi povezavami.
  • Stenske in stropne prehode obložiti s fleksibilnim vmesnim vložkom s trdo prevleko, izdelane iz sadre ali plastične cevi, s katero zatesnimo prehod skozi steno ali strop.

Toplotna izolacija

Zaščita pred toploto in mrazom, predvsem zaradi izgub v prezračevalnem kanalu je še posebej pomemben ukrep za varčevanje z energijo pri uporabi prostorsko tehničnih naprav.

Toplotne izgube nastajajo direktno in proporcionalno na površinah prezračevalnega kanala in igrajo predvsem pomembno vlogo: okrogli, kvadratni ali pravokotni s povprečnim razmerjem blizu 1 so najugodnejši.

Toplotne izgube naraščajo s povečanjem površine kanala in s temperaturno razliko prostora. V preglednici št. 2 so prikazani naključni padci temperatur v pločevinastem prezračevalnem kanalu.

Preglednica št. 2: Primeri za padec temperature v prezračevalnem kanalu
Preglednica št. 2: Primeri za padec temperature v prezračevalnem kanalu

Prezračevalni kanali so najpogosteje izdelani iz jeklene pocinkane pločevine ali okroglih plastičnih gibkih cevi. Zaradi preprečevanja toplotnih izgub in dušenja zvoka, morajo biti nekateri tipi prezračevalnih kanalov izolirani. Izolacijo moramo izvesti z materiali, ki so predstavljajo parno oviro oziroma imajo veliko upornost in iz negorljivih materialov. Uporaba gorljivih izolacijskih materialov je dovoljena, če to ne pripelje do hitrejšega razvoja oziroma širitve požara. Kjer obstaja zahteva po negorljivi izolaciji, jo izvedemo s posebnimi ploščami iz mineralnih vlaken, ki so prekrite s prilepljeno aluminijasto folijo. V primerih, kjer ni zahtevana stroga požarna varnost, pa izolacijo najpogosteje izvedemo s ploščami iz penaste mase, trdega poliuretana itn., ki jih enostavno prilepimo na površine prezračevalnega kanala.

Pri stenskih in stropnih prehodih izvedemo izolacijsko zaščito, ki jo prekrijemo z mavčno ploščo ali z oblogo izdelane iz pocinkane plošče.

Življenje v zaprtem prostoru z nezadostnim zračenjem ima lahko hude ali vsaj neprijetne posledice za naše zdravje, ki jih strokovnjaki strnejo pod imenom »sindrom bolnih hiš«. Težava ni samo v pomanjkanju kisika in višku ogljikovega dioksida, temveč v vdihovanju bolj ali manj zdravju škodljivih drobnih delcev, ki se nabirajo v našem okolju.



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje