Ogrevanje

Bioplin


Znano je,da nas v prihodnosti čaka večja raznolikost goriv, ki jih bomo uporabljali kot nadomestilo za naftne derivate in druga fosilna goriva. Med gorivi biološkega izvora obstaja več vrst goriv, ki so v razvoju ali pa se že uporabljajo. Ena izmed alternativ, ki jo že uporabljamo in jo bomo tudi v prihodnje, je bioplin. Bioplin je ime za plinasto gorivo, ki ga pridobivamo z razgradnjo biološke razgradnje organskega materiala, v odsotnosti kisika ter s toplotnim uplinjanjem(Les) oziroma pirolizo. Pri biološki razgradnji lahko pridobivamo plin iz trdnih komunalnih odpadkov, odpadnih vod, organskih odpadkov iz kmetijstva in kmetij, živilskopredelovalnih odpadkov ter odpadkov iz gozdarstva. Ti substrati nastajajo večinoma kot odpadni proizvod v kmetijstvu, industriji, komunali ter čistilnih napravah, zato je njihovo koriščenje z okoljskega ter ekonomskega vidika zelo upravičeno.

Sestava plina

Sestava bioplina je odvisna predvsem od načina pridobivanja in pogojev pri katerih nastaja. V normalnih pogojih je sestava bioplina pri pridelavi z biološko razgradnjo sledeča:

  • Metan                         CH4     45-75   vol %
  • Ogljikov dioksid        CO2     25-50   vol %
  • Vodik                          H2        0  -4     vol %
  • Dušik                          N2        0  -5     vol % 
  • Kisik                           O2        0  -2     vol %
  • Vodna Para                 H2O     1  -15   vol %
  • Vodikov Sulfid           H2S     0  -6000 ppm
  • Amoniak                     NH3     0  -500   ppm

Če se plin prideluje s termičnim uplinjanjem lesa je njegova sestava malo drugačna in sicer.

  • Metan                         CH4     2  -3     vol %
  • Ogljikov dioksid        CO2     9  -15   vol %
  • Ogljikov monoksid     CO      17-22   vol %
  • Vodik                          H2        12-20   vol %
  • Dušik                          N2        50-54   vol %

Primerjava bioplina in zemeljskega plina

                                                    Bioplin            Zemeljski plin

Kalorična vrednost     kWh/m3           4 - 7                9 - 11

Gostota                       kg/ m3             1,2                   0,7

Vnetišče                     °C                   700                  650

Največja hitrost          m/s                  0,25                 0,39

v zraku za vžig

Po energijski vrednosti je 1 m3 bioplina 60 % CH4  in 40 % CO2 enak; 0.6 l Elko, 1.3 kg lesa, 5.9 kWh električne energije, 1 l alkohola, 0.7 kg premoga 0.6 mzemeljskega plina in 0.7 l bencina.

Anaerobna fermentacija

V splošnem je najbolj pogost način pridobivanja bioplina z biološko razgradnjo v obliki anaerobnega vretja (brez prisotnosti kisika). Pri tem načinu simuliramo predelavo organskega materiala, kot se na primer dogaja v trebuhu prežvekovalcev. Ena krava dnevno proizvede nekaj mleka, gnojila in ca. 1,5 m3 bioplina. Vendar pri živalih gre ta bioplin neizkoriščen v ozračje. V primeru postrojenja za pridelavo bioplina, pa ta plin polovimo in nato uporabimo s procesom izgorevanja, za pridobivanje električne energije ter toplote.

Kemijski proces pridelave bioplina z biološko razgradnjo, poteka po sledečem postopku.

Biomasa (maščobe, ogljikovi hidrati, proteini) se v postopku hidrolize razgradijo v kisline (maščobne kisline, aminokisline, enostavni sladkorji). Nato sledi postopek acidifikacije, pri katerem se tvorijo kratko verižne organske kisline ter alkohol, iz katerih nato nastane ocetna kislina, ki se pretvori v bioplin, torej metan in CO2. Ta kemični proces se vrši v bioreaktorju, ki je glavni sestavni del celotnega postrojenja za pridelavo bioplina.

Sestava postrojenja je v glavnem odvisna od vrste surovine za bioplin. V splošnem pa imajo vsi sistemi sledeče komponente(Glej diagram):

Preglednica št. 1 : Splošen pregled bioplinskega postrojenja
Preglednica št. 1 : Splošen pregled bioplinskega postrojenja
  • Shranjevalnik ali rezervoar za surovine, ki je lahko različne oblike. Najpogostejši so veliki silosi, prosto stoječi ali vkopani in tudi v obliki vreč. Pomembno je, da se substrat čim prej prenese v reaktor, sicer se poslabša njegov izkoristek. Shranjevanje različnih vrst substratov je v glavnem odvisno od njihove oblike. Preden, le ti pridejo v reaktor je potrebna še določena predelava, kot je mešanje z drugimi substrati, da dobimo boljši izkoristek, rezanje na manjše kose, predgrevanje in tudi termična obdelava zaradi sanitarnih ukrepov.
  • Reaktor, kjer se vrši anaerobna fermentacija. Substrati se tukaj segrevajo in premešajo tako, da se omogoči potek procesa. V procesu dobimo dva produkta, in sicer bioplin ter predelan substrat, ki nam lahko služi kot gnojilo. Mešanje se izvaja periodično, saj je pomembna pravilna in enakomerna temperatura substratov ter pravilna mešanost, za delovanje bakterij in preprečevanje nastajanja sedimentov.
  • Rezervoar za skladiščenje trdnih odpadkov-gnojila. Tukaj se skladišči odpadni material iz procesa fermentacije.
  • Filter kondenzata, ki odstranjuje odvečno vlago iz plina.
  • Kompresor za komprimiranje in transport plina.
  • Plinohram, kjer se skladišči večja količina plina za kompenziranje nihanja porabe v omrežju.
  • Sistem so-proizvodnje električne in toplotne energije (kogeneracija).
  • Plinsko omrežje; sem lahko dovajamo bioplin, če ga ne porabljamo v generatorju.
  • Električno omrežje je mesto, kamor dovajamo proizvedeno električno energijo.
  • Porabniki toplote so na primer gospodinjstva in deloma sam sistem, ki porabljajo odpadno toploto sistema, za so-proizvodnjo električne energije.

Bioplin v Sloveniji

Proizvodnja bioplina na prašičji farmi v Ihanu poteka že od leta 1993 (v sklopu centralne čistilne naprave prašičje farme ter občin Ihan, Kamnik in Domžale). V letu 2007 so bile v Sloveniji 4 t.i. bioplinarne, ki proizvajajo bioplin predvsem iz živalskih odpadkov in drugih organskih odpadkov. Iz proizvedenega bioplina se so-proizvaja električna in toplotna energija. Obstaja neizkoriščen potencial na manjših kmetijah. Skupni potencial manjših bioplinarn (manj kot 300 kW) je v Sloveniji ocenjen na okoli 3 MW. Prav tako bi bilo potrebno analizirati potencial pridelave bioplina iz bioloških komunalnih odpadkov. Posebej ob predvidenem povečanju takšnih odpadkov zaradi ločenega zbiranja. Črpalk s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG - compressed natural gas) zaenkrat v Sloveniji še nimamo.

Viri:



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje