Tehnologija ogrevanja se je v zadnjem obdobju, še posebej v smeri varčevanja, bistveno posodobila.
Ko razmišljamo o ogrevanju bivalnih prostorov, si je treba najprej zastaviti naslednje vprašanje: Koliko toplote sploh potrebujemo? Ta razmišljanja se lahko zelo razlikujejo. Tako je nekaterim še vedno zelo hladno, medtem ko se drugi že potijo.
Izjava kot "Zdaj je pa prijetno toplo", je torej objektivna le za določena temperaturna območja. Težave so dodatno podkrepljene z dejstvom, da je toplota odvisna tudi od relativne vlažnosti zraka, površinske temperature vgrajenih gradbenih delov, kakor tudi od gibanja zraka. Najpomembnejšo vlogo pri tem pripišemo temperaturi površine sten in oken. Nižja kot je, toplejši mora biti zrak v prostoru. Na splošno velja kot ugodna temperatura za stanovanjske prostore, od 19 do 23 ° C ".
Nedavne študije so pokazale, da večina ljudi povezuje temperaturo prostora minimalno okoli 22 °C ,s temperaturo stene 20 °C, kot prijetno. Z uporabo pravila preko palca, lahko sami določamo ugodno temperaturo : vsota temperature iz stene (povprečje temperature vseh okoliških sten) in temperatura zraka v prostoru, mora znašati približno okoli 42 ° C.
Udobna toplota v vseh prostorih
Večina enodružinskih hiš ima za ogrevanje prostorov vgrajeno centralno ogrevanje. Običajno je proizvajalec toplote, pogosto tudi grelnik za toplo vodo ali hranilnik za toplo vodo in so postavljeni v klet objekta.
Prenos toplote s pomočjo grelnega medija poteka od gorilnika, preko omrežja cevne instalacije do posameznega ogrevala v prostoru. S pomočjo obtočne črpalke hitreje, kontinuirano ter neprestano potiskamo vodo po cevnem omrežju.
V kolikor uporabljamo kot energent plin, je lahko proizvajalec toplote nameščen v kleti. V takšnih primerih lahko namesto zidanega dimnika, odvajamo dimne pline na prosto, od gorilnika direktno skozi kritino, na prosto, v jeklenih dimovodnih ceveh. S tem prihranimo minimalno tudi do 2500 € visok strošek, ki bi ga porabili za gradnjo dimnika.
Za ogrevanje s kompaktno hišno centralno napravo lahko uporabimo skoraj vse energetske vire, kot so kurilno olje, zemeljski plin, pod posebnimi pogoji tudi utekočinjeni naftni plin ali celo ogrevamo s trdnimi gorivi, kot sta les in premog.
Uporabljamo lahko tudi več vrst alternativnih virov energije. Nižja kot je temperatura vode v ogrevalnem sistemu, toliko lažje lahko vključimo solarno ogrevanje in toplotno črpalko. Nizka temperatura ogrevalnega sistema je ključni pogoj za uporabo alternativnih virov energije.
Moč toplotnega proizvajalca je seveda odvisna od potrebne toplote objekta, ki ga želimo ogrevati. Za izračun se poslužujemo smernic, določenih v skladu z DIN 4701 ki kažejo, koliko toplote moramo proizvesti, da bomo lahko notranjost objekta ogreli, pri najnižjih zunanjih temperaturah, na približno 19 oC.
Na sliki št. 1 je prikazana shema ogrevalne naprave, ki je nameščena v kleti od koder so radiatorji v posameznih etažah oskrbljeni s toplotno energijo. Vgrajeni toplotni hranilnik lahko oskrbuje s toplo vodo kuhinjo in kopalnico.
V kolikor ima v večstanovanjskem objektu, posamezno stanovanje svoje lastno ogrevanje, se najpogosteje uporabljajo kompaktne plinske ogrevalne naprave, ki ne ogrevajo samo stanovanja, temveč proizvajajo tudi toplo sanitarno vodo. To so naprave, ki jih lahko, zaradi majhne velikosti, namestimo na zid v kopalnici, kuhinji ali drugem prostoru.
Idealna je priključitev plinske naprave na dimnik, v katerem je vgrajen odvod za dimne pline in dovod zraka, potrebnega za zgorevanje. V tem primeru je lahko naprava nameščena tudi v najmanjši prostor, kot je na primer tudi garderobna omara in podobno.
S temi napravami, če uporabljamo za gorivo zemeljski plin, ne prihranimo samo pri strošku za gorivo, temveč tudi na prostoru za gorivo. Napravo lahko namestimo tudi na podstrešju in tako dodatno prihranimo visok strošek za izdelavo dimnika.
