V državah z ravnimi obalami, kot sta na primer Danska in Nizozemska, dajejo vetrnice v morju 50 procentov več energije, kot tiste na obali. Cena vetrnice z močjo 1 megavata zgrajene v morju znaša okoli 2 milijona EU. Minimalna hitrost vetra potrebna za zagon vetrnice je 5/sek. In maksimalna 25 m/sek., to je tudi hitrost ko se vetrnica blokira.
Danska izvozi preko 75 procentov pridobljene vetrne energije in spada v tem momentu med največje izvoznike na svetu.
Za razliko od Dancev proizvajajo Amerikanci relativno manjše vetrnice z močjo do 10 kilovatov, ki so pretežno namenjene za gospodinjstvo in to v krajih, ki so relativno daleč od javnega električnega omrežja. Relativno ugodna cene te vrste energije je pripravila okoli 80 procentov elektro gospodarskih podjetij, da se priključijo pridobivanju vetrne energije. Na ta način se je od leta 1995 povečevala stopnja za pridobivanje vetrne energije za cca. 28 procentov in že leta 1999 se je povečala na 36 procentov. To so relativno velike stopnje, ki so pritegnile veliko pozornost investitorjev.
Zgodilo se je prvič, da neka tehnologija obnovljivih virov energije vstopa v multinacionalno globalizacijo z ramo ob rami s klasičnimi tehnologijami, ki so še cenejše, vendar so veliki onesnaževalci. Danci so zgradili tovarne v ZDA in Indiji, istočasno pa vstopajo v skupne projekte tudi v drugih državah. V naslednjih letih se pripravljajo večji projekti v Egiptu, Nikaragvi, Braziliji, Turčiji in na Filipinih.
