Zrak v prostoru, se naj zaradi ogrevanja ne kvari. Stroški, ki jih vložimo v ogrevalno napravo in stroški za ogrevanje pa naj bodo čim nižji.
Način ogrevanja
Gorivo lahko zgoreva v prostoru, ki ga ogrevamo in zato toplota ostaja neposredno v prostoru. Za takšno ogrevanje je najprimernejša lokalna peč, nameščena direktno v prostoru. Gorivo pa lahko zgoreva tudi drugje in nastalo toploto s pomočjo nekega medija (vode, pare, zraka) prenašamo v ogrevalni prostor. Takšno ogrevanje imenujemo centralno ogrevanje (slika 1).
Razdelitev centralnega ogrevanja
Centralno ogrevanje štejemo za enakomerno in komfortno ogrevanje. Regulacija dovedene toplote je enostavna, lahko pa je tudi popolnoma avtomatizirana. Ker ogrevala niso povezana na dimnik, je porazdelitev toplote po prostoru enakomernejša, kot pri ogrevanju z lokalnimi pečmi.
Centralno ogrevanje lahko delimo tudi po različnih (slika 2) stališčih in sicer po :
- 1. Vrsti goriva
- 2. Ogrevalnem mediju
- 3. Sistemu ogrevanja
- 4. Po tlaku
- 5. Vrsti sistema
- 6. Smeri razdelitve glavnega cevnega razvoda.
Primer 1: Parno ogrevanje s premogom v zaprtem sistemu, kot dvocevni sistem s spodnjo razdelitvijo.
Primer 2: Plinsko ogrevanje tople vode z obtočno črpalko v odprtem sistemu, kot enocevno ogrevanje s spodnjo razdelitvijo.
V nadaljnji razvrstitvi je v prvi vrsti omenjena delitev na najpogosteje razširjen način centralnega ogrevanja, kot je,
- toplovodno centralno ogrevanje
- vročevodno in
- nizkotemperaturno ogrevanje.
Toplovodno ogrevanje (TO)
Toplovodno centralno ogrevanje deluje s temperaturo medija v predtoku, ki lahko znaša okoli 90 oC. Medij v obtoku je voda, ki je pod atmosferskim tlakom. Priporočljiva je vgradnja raztezne posode za odprt sistem. Temperatura vode na vrhu omrežja mora biti nižja od 100 oC, ker bi se sicer voda v obliki pare izgubila.
Vročevodno ogrevanje (VO)
Vročevodno centralno ogrevanje deluje z visoko temperaturo medija v predtoku, ki je omejena na 120 oC. Pri vročevodnem ogrevanju ima voda višjo temperaturo od 100 oC. Sistem je zaprt in pod tlakom, pri višjem tlaku pa je vrelišče višje od 100 oC. Čim višji je tlak, tem višja je lahko temperatura vode. Najpogosteje se vročevodni sistemi uporabljajo za daljinsko ogrevanje, kjer so obsežni in razgibani cevni razvodi. Kurišče je eno samo za preskrbo večjega dela ali celotnega naselja s toploto, ki jo vodimo s pomočjo grelnega medija tudi več kilometrov daleč.
Konvencionalna vročevodna ogrevanja delujejo s temperaturo 90/70 oC, to pomeni s temperaturo v predtoku okoli 90 oC in s temperaturo v povratnem vodu na 70 oC.
Nizkotemperaturno ogrevanje (NT)
Nizko temperaturno ogrevanje s toplo vodo deluje z maksimalno temperaturo vode v predtoku, ki znaša okoli 75 oC in s temperaturo v povratku 40 oC. Tako znaša srednja delovna temperatura okoli 55 oC. Pri nizkotemperaturnem ogrevanju potrebujemo zaradi nizke delovne temperature v predtoku večje velikosti radiatorjev. Še posebej pa je nizkotemperaturno ogrevanje primerno za ploskovna ogrevanja, kot so talno, stensko, stropno itn. Vsekakor pa je sistem zelo primeren tudi solarno ogrevanje in toplotne črpalke.