Vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti mora biti čim manjši, pri čemer se uporabijo vse znane tehnične in tehnološke možnosti. V praksi, se je žal še do nedavnega, na te zahteve malokdo oziral.
Pri kakovostni zaščiti zgradbe ne zadostuje le ustrezna toplotna izolacija posameznih zunanjih elementov, kot so stene, streha, tla proti terenu itn. Dobra izvedba posameznih podrobnosti, kot so razni preboji, odprtine, stiki, priključki itn., so prav tako pomembni, da preprečimo številne neprijetne posledice, ki so najpogosteje razlog za nastanek toplotnega mostu. Dolžnost vsakega projektanta je, da se že v osnovi izogiba načrtovanju detajlov, ki bi v praksi predstavljali toplotni most.
Razlaga k sliki št. 1
1. Ležišče kletnih stopnic nad talno ploščo
2. Podnožje stopniščnega zidu nad dnom talne plošče
3. Stranska povezava stopnic na kletni zid
4. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-delilne stene
5. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-zunanji zid
6. Izstopajoča talna plošča
7. Izstopajoči vhodni podest
8. Okenski okvir in polica
9. Izstopajoči balkon z nadstreškom
10. Čelni napušč v zunanjosti
11. Obroba strešnega okna z zunanje strani
12. V hladnem podstrešju notranje pokončne stene
Toplotni mostovi so lahko prisotni na kateri koli obstoječi zgradbi. Slika 1 prikazuje več tipičnih primerov za nastanek toplotnega mostu. Na toplotnem mostu v zimskem času se toplotni tok, iz notranjega ogretega prostora, prenaša v zunanje okolje. Temperatura notranje površine ovoja stavbe je na takem mestu precej znižana. Čeprav je v določenih primerih delež toplotnih izgub skozi toplotne mostove majhen del celotnih toplotnih izgub, je negativen učinek toplotnih mostov še vedno izrazit
zaradi znižanih notranjih površinskih temperatur. Na teh mestih obstaja nevarnost lokalne površinske kondenzacije vodne pare, kar lahko povzroči izrazite poškodbe materiala.
Vse to ima vpliv na estetski videz in celo velik vpliv, zaradi razvoja plesni na zdravstvene težave, ki se ustvarja v prostoru. Toplotnih mostov zato ne smemo gledati le, skozi energijski strošek, temveč se moramo dobro zavedati vseh njegovih posledic.
Na osnovi energetsko učinkovite sanacije lahko vsak posameznik izvede vsaj minimalne ukrepe za odpravo tega pojava.
Največ klasičnih primerov termičnih mostov je najti zlasti v stavbah, ki so bile grajene med petdesetim in sedemdesetimi leti , prejšnjega stoletja. V teh zgradbah je najpogosteje najti toplotne mostove na območju izstopajočih hišnih balkonov. Tukaj se skozi neizolirano obrobo betonske plošče, toplota prenaša iz ogretega notranjega prostora, v hladne zunanje prostore. Isto velja, le v dvakratnem merilu pri balkonskih nišah. Pri enem prehaja določen odstotek toplote skozi neizolirano stropno ploščo v hladen zunanji prostor in v drugem se, skozi ložo, še dodatno povečajo površine zunanjih zidov. Tudi veranda, balkonska niša ter zunanje površine stene, dodatno povečajo nastanek toplotnih mostov.
Previsi nadstreškov, kot tudi vhodi pri stopnicah in podesti so odlično mesto za odliv toplote, oziroma predstavljajo velik problem. Zelo pogosto nastopajo toplotni mostovi tudi pri krožnih balkonih v območju kapi. Kot v predhodno opisanem, predstavljajo toplotni mostovi velik problem tudi v niši radiatorja.
Toplotno neizolirana površina zidu pod strešno kritino ne povzroča samo toplotnih izgub, temveč skriva tudi nevarnost gradbenih poškodb. Z odtokom toplote nastaja v okolju med steno in strešno kritino področje z zelo nizko površinsko temperaturo. Pri napačni toplotni izolaciji zgornjega dela zidu je temperatura zgolj 9,8 oC. Na tako hladni površini se že pri 50 % relativni zračni vlažnosti v notranjosti prostora ustvarja vlaga. Z večjo toplotno izolacijo sicer dvignemo površinsko temperaturo. Pri 4 cm toplotne izolacije je površinska temperatura še prenizka, da bi lahko izključili ustvarjanje kondenza. Šele pri 8 cm debeli toplotni izolaciji je konstrukcija zaščitena pred nastankom gradbenih poškodb in varna pred ustvarjanjem plesni, ki jo ustvarja kondenz.
Iskanje toplotnih mostov in vzrokov za njihov nastanek je načeloma zelo težko. S pomočjo termografske kamere je to delo precej olajšano. S kamero lahko toplotne mostove zelo precizno odkrijemo in spoznamo površinsko temperaturo gradbenih elementov. Dobro toplotno izolirani gradbeni deli so v zimskem času znotraj topli in zunaj hladni (to dosežemo s toplotno izolacijo). Razločni posnetek termografske kamere nam točno pokaže del z višjo temperaturo, kar je opozorilo na slabo izvedeno toplotno izolacijo. V primeru, da kateri od gradbenih delov posebej izstopa z visoko temperaturo, potem govorimo o toplotnem mostu.
Način, da se izognemo toplotnim mostovom, je namestitev toplotne zaščite brez prekinitev, oziroma prebojev, na zunanji strani ovoja stavbe. Tako zagotovimo popolno zrakotesnost spojev, da ne pride do konvekcijskih toplotnih mostov. Najcenejša je zagotovo sanacija z namestitvijo dodatne toplotne zaščite na notranji oziroma na zunanji strani zgradbe.
