Energijski prihranek je za graditelje hiš že dolgo časa ena izmed najaktualnejših tem, in vse bolj uvaja energijsko primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem področju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hiš pogosto zelo težko razumeti številne pojme, ki so vezani na gradnjo hiš. Vprašamo se lahko, le koliko jih natančno ve, kaj je nizkoenergijska hiša, kdaj je individualna hiša nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vrednost.
Letne toplotne potrebe
Pojem letna potreba pomeni količino toplote, ki je potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na želeno temperaturo. Merimo jo z letno toplotno potrebo v kilovatnih urah na kvadratni meter (kWh/m2a). Pri ugotavljanju potreb ne smemo upoštevati samo toplotnih izgub, ki se izgubljajo skozi zunanje zidove in s prezračevanjem prostorov, temveč moramo upoštevati tudi vse dobitke, ki so seštevek sončnega sevanja skozi okna in oddaje toplote ljudi, ki bivajo v prostorih.
Primer toplotnih dobitkov oziroma prehoda toplote skozi toplotno izolacijsko steklo prikazuje slika 1.
Potrebe primarne energije
Pri določanju primarne energije za ogrevanje hiš, za pripravo tople vode in električne energije, moramo upoštevati tudi izgube, ki nastanejo pri izgorevanju, vse do transporta goriva do objekta. Pri določanju energijskih potreb za stanovanjske zgradbe množimo s faktorjem primarne energije, ki znaša pri kurjenju z lesom 0,2, pri kurilnem olju in plinu 1,1 in pri električni energiji 3. To pomeni, da ima z lesom ogrevana hiša veliko manjšo potrebo po primarni energiji kot če je ogrevana s kurilnim oljem ali z električno energijo.
Nizkoenergijska hiša
Že pri uvajanju zahtev za energijsko varčevanje je postala nizko energijska hiša zakoniti standard v novogradnjah. Letne toplotne potrebe smejo znašati do 70 kWh/m2a in se ne smejo prekoračiti. To dosežemo z dobro toplotno izolacijo zgradbe, zračno tesnostjo, dobrimi toplotno izolacijskimi okni, s kontroliranim prezračevanjem in zmanjšanjem oziroma preprečitvijo nastanka toplotnih mostov.
Delež vseh dejavnikov, ki prispevajo k energijskim potrebam nizkoenergijske hiše prikazuje slika 2.
Pasivna hiša
Pri pasivni hiši se soočimo z dobro prostorsko klimo brez aktivnega ogrevanja in klimatske naprave. Maksimalna toplotna potreba znaša 15 kWh/m2a in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih energijskih potreb dosegljivih znotraj nizkoenergijske hiše, in celo več kot 90 procentov znotraj konvencionalno grajene hiše. Seveda pa vse to ne sme vplivati na povečanje porabe električne energije, kamor spada tudi priprava tople vode in hišna električna energija, ki sme letno znašati za m2 stanovanjske površine največ do 120 kWh. Vse navedene vrednosti lahko dosežemo le, če dosledno upoštevamo dva osnovna pogoja: da zmanjšamo toplotne izgube in optimiramo toplotne dobitke.
Zračna tesnost
V uredbah o energijskih prihrankih zasledimo tudi pojem zračna tesnost v stanovanjskih hišah. Zračno tesnost ugotavljamo s tako imenovanim Blower-Door-Testom, tako da s pomočjo ventilatorja ustvarimo v notranjosti zgradbe podtlak in s pomočjo posebnega instrumenta preverimo pretok zraka. Izmenjava zraka v hišah brez prezračevalne naprave sme imeti z maksimalno vrednostjo 3, pri hišah s prezračevalno napravo pa vrednost ne sme prekoračiti vrednost števila 1,5. To pomeni, da se pri slabšem pretoku zraka, kot je bil simuliran na testu, sme skupna količina zraka v eni uri izmenjati od 1,5 do trikrat.
U-vrednost
U-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni element velikosti 1m2, če znaša temperaturna razlika 1°. Čim nižja je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolacija in posledično tudi večji prihranek energije. U-vrednost označujemo z Wati na kvadratni meter Kelvina (W/m2K). Dobra U-vrednost za streho znaša okoli 0,2 W/m2 K, zunanje stene in stene proti neogrevanem prostoru 0,35 W/ m2 K, za kvalitetno toplotno zaščitno okno od 0,8 : 1,1 W/m2 K in na primer za klasični opečni zidak debeline 37 cm 0,52 W/m2 K.
