Ogrevanje

Pojem energijski prihranki

Pojem letna potreba pomeni količino toplote, ki je potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na želeno temperaturo.


Energijski prihranek je za graditelje hiš že dolgo časa ena izmed najaktualnejših tem, in vse bolj uvaja energijsko primerljive dodatne aktivnosti za prihranke na tem področju. Vendar pa moramo omeniti, da je graditeljem hiš pogosto zelo težko razumeti številne pojme, ki so vezani na gradnjo hiš. Vprašamo se lahko, le koliko jih natančno ve, kaj je nizkoenergijska hiša, kdaj je individualna hiša nizkoenergijska ali pasivna, in kaj pomeni pojem U-vrednost.

Letne toplotne potrebe

Pojem letna potreba pomeni količino toplote, ki je potrebna med ogrevalno sezono, da ogrejemo bivalne prostore na želeno temperaturo. Merimo jo z letno toplotno potrebo v kilovatnih urah na kvadratni meter (kWh/m2a). Pri ugotavljanju potreb ne smemo upoštevati samo toplotnih izgub, ki se izgubljajo skozi zunanje zidove in s prezračevanjem prostorov, temveč moramo upoštevati tudi vse dobitke, ki so seštevek sončnega sevanja skozi okna in oddaje toplote ljudi, ki bivajo v prostorih. 

Primer toplotnih dobitkov oziroma prehoda toplote skozi toplotno izolacijsko steklo prikazuje slika 1.

Slika 1 - Toplotno izolacijsko steklo
Slika 1 - Toplotno izolacijsko steklo

Potrebe primarne energije

Pri določanju primarne energije za ogrevanje hiš, za pripravo tople vode in električne energije, moramo upoštevati tudi izgube, ki nastanejo pri izgorevanju, vse do transporta goriva do objekta. Pri določanju energijskih potreb za stanovanjske zgradbe množimo s faktorjem primarne energije, ki znaša pri kurjenju z lesom 0,2, pri kurilnem olju in plinu 1,1 in pri električni energiji 3. To pomeni, da ima z lesom ogrevana hiša veliko manjšo potrebo po primarni energiji kot če je ogrevana s kurilnim oljem ali z električno energijo. 

Nizkoenergijska hiša

Že pri uvajanju zahtev za energijsko varčevanje je postala nizko energijska hiša zakoniti standard v novogradnjah. Letne toplotne potrebe smejo znašati do 70 kWh/m2a in se ne smejo prekoračiti. To dosežemo z dobro toplotno izolacijo zgradbe, zračno tesnostjo, dobrimi toplotno izolacijskimi okni, s kontroliranim prezračevanjem in zmanjšanjem oziroma preprečitvijo nastanka toplotnih mostov.

Delež vseh dejavnikov, ki prispevajo k energijskim potrebam nizkoenergijske hiše prikazuje slika 2. 

Slika 2 - Nizkoenergijska hiša: energijske potrebe za prezračevanje 

Pasivna hiša

Pri pasivni hiši se soočimo z dobro prostorsko klimo brez aktivnega ogrevanja in klimatske naprave. Maksimalna toplotna potreba znaša 15 kWh/m2a in predstavlja 80 odstotkov vseh letnih energijskih potreb dosegljivih znotraj nizkoenergijske hiše, in celo več kot 90 procentov znotraj konvencionalno grajene hiše. Seveda pa vse to ne sme vplivati na povečanje porabe električne energije, kamor spada tudi priprava tople vode in hišna električna energija, ki sme letno znašati za m2 stanovanjske površine največ do 120 kWh. Vse navedene vrednosti lahko dosežemo le, če dosledno upoštevamo dva osnovna pogoja: da zmanjšamo toplotne izgube in optimiramo toplotne dobitke. 

Zračna tesnost

V uredbah o energijskih prihrankih zasledimo tudi pojem zračna tesnost v stanovanjskih hišah. Zračno tesnost ugotavljamo s tako imenovanim Blower-Door-Testom, tako da s pomočjo ventilatorja ustvarimo v notranjosti zgradbe podtlak in s pomočjo posebnega instrumenta preverimo pretok zraka. Izmenjava zraka v hišah brez prezračevalne naprave sme imeti z maksimalno vrednostjo 3, pri hišah s prezračevalno napravo pa vrednost ne sme prekoračiti vrednost števila 1,5. To pomeni, da se pri slabšem pretoku zraka, kot je bil simuliran na testu, sme skupna količina zraka v eni uri izmenjati od 1,5 do trikrat. 

U-vrednost

U-vrednost pove, koliko toplotne energije uhaja skozi gradbeni element velikosti 1m2, če znaša temperaturna razlika 1°. Čim nižja je U-vrednost, tem boljša je toplotna izolacija in posledično tudi večji prihranek energije. U-vrednost označujemo z Wati na kvadratni meter Kelvina (W/m2K). Dobra U-vrednost za streho znaša okoli 0,2 W/m2 K, zunanje stene in stene proti neogrevanem prostoru 0,35 W/ m2 K, za kvalitetno toplotno zaščitno okno od 0,8 : 1,1 W/m2 K in na primer za klasični opečni zidak debeline 37 cm 0,52 W/m2 K.

Slika 3 - U vrednost
Slika 3 - U vrednost


Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje