Z tehnologijo toplotne črpalke izrabljamo shranjeno sončno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija šteje v sedanjem času za eno najbolj sodobnih sistemov ogrevanja, ki so na trgu. Že pred 140 leti je Avstrijec Peter Ritter von Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Ebensee, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode.
Zanesljiva tehnologija, nove možnosti
Toplotna črpalka je paradni primer za uradno pridobivanje toplote. Za okoli 100 % ogrevalne energije potrebujemo samo 25 % pogonske energije. Ostalih 75 % pridobimo iz okolja shranjene sončne energije. Če ta nizek vložek pogonske energije proizvedemo s pomočjo električne energije iz obnovljivih virov, je toplotna črpalka ena okolju najbolj prijaznih sistemov ogrevanja.
Toplotna črpalka se v obliki hladilnika že leta uporablja v vsakem gospodinjstvu, kjer v več milijonih primerov dokazuje svojo sigurno delovanje. Z izmeničnim izparevanjem in utekočinjanjem hladilne tekočine, odvzame toploto iz notranjosti hladilnika in jo oddaja v okolje. Na sliki št. 1 so prikazani načini za izrabo energije s toplotno črpalko.
V primerjavi s tem, odvzame toplotna črpalka iz zemlje, vode ali zraka toploto in »črpa« iz okolja pridobljeno energijo v ogrevalni sistem. Sonce pošilja na Zemljo letno velike količine brezplačne energije, katera se nakopiči v zemlji, vodi in zraku. V kolikor hočemo to shranjeno sončno energijo uporabiti z nizkotemperaturnim ogrevalnim sistemom, potrebujemo toplotno črpalko.
Za nizko energijsko hišo, s povprečno velikostjo, potrebujemo, v najbolj hladnem zimskem obdobju, okoli 5,0 kW toplotne energije in za pasivno, približno 2,5 kW, kar ni veliko. Tako potrebujemo, v prvem primeru, za ogrevanje povprečno moč 1,5 kW in v drugem, za pasivno hišo, na osnovi svežega zraka, ki ga dovajamo predgretega skozi zemljo, le okoli 0,5 kW, kar pa je zanemarljivo.
Velike površine nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema , kot sta stensko in talno ogrevanje, imata številne prednosti in sta danes, zaradi ugodnega počutja, že povsem sprejemljiva.
Na osnovi nizke temperature ogrevalnega medija v predtoku, maksimalno do 30 oC, je izkoristek toplotne črpalke tako dober, da danes njen učinek že dosega število 4. Številka učinka pove, kolikokrat več moči, za ogrevanje prostorov, imamo na razpolago, od vložene električne energije, ki jo porabimo za pogon toplotne črpalke. Drugače rečeno: Iz toplotne črpalke pridobimo za en kW vložene električne energije, do štiri kW toplotne energije. Rezultat tega so nižji stroški in visoka učinkovitost. Na sliki št. 2 je v prerezu prikazan način delovanja toplotne črpalke.
Kako deluje toplotna črpalka
Tehnologija toplotne črpalke je primerljiva s hladilnikom, samo v obrnjenem smislu. V krožnem sistemu (Carnot-sistem) se, iz okolja odvzeta toplota, prenese na visok temperaturni nivo in se uporabi za ogrevanje. V tokokrogu kroži hladilna tekočina z nizko temperaturo vrelišča.
- 1. V uparjalnik, s hladilno tekočino, dovajamo toploto iz okolja. Tu preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje.
- 2. Hladilna tekočina v plinastem stanju se močno zgosti in pri tem ogreje na visoko temperaturo. Za takšen prehod potrebuje toplotna črpalka okoli 25 % električne energije.
- 3. Toplotna energija se prenese direktno na ogrevalni krogotok. Hladilna tekočina pa se medtem ponovno ohlaja in utekočini.
- 4. V ekspanzijskem ventilu se hladilna tekočina, zaradi znižanega tlaka, tako močno ohladi, da lahko ponovno prevzema toploto iz okolja.
Tipi toplotnih črpalk
Glede na uporabo energije, ki jo pridobimo iz okolja, vode, zemlje ali zraka in glede na ogrevalni medij, voda ali zrak, lahko uporabimo naslednje vrste toplotne črpalke:
- Toplotna črpalka - voda / voda
- Toplotna črpalka - zemlja / voda
- Toplotna črpalka - zrak / voda
- Toplotna črpalka - zrak / zrak
Prve tri naštete so primerne za ogrevanje in za pripravo tople vode. Četrta pa se uporablja za kontrolirano prezračevanje s toplim zrakom.
Način delovanja toplotne črpalke
O monovalentnih toplotnih črpalkah govorimo, kadar, skozi celo leto, potrebno toploto pridobimo izključno le, s toplotno črpalko. Za takšen način delovanja so primerne toplotne črpalke, ki delujejo po sistemu:
- Voda / voda
- Zemlja / voda
Toplotne črpalke zrak-voda in zrak-zrak so večinoma brez dodatnih pripomočkov, na primer, nimajo vgrajenega toplotnega menjalnika, s katerim bi lahko zagotovili ogrevanje iz zemlje tudi pri nizkih zunanjih temperaturah. Tako ne zadoščajo za samostojno ogrevanje.
Po nekaj hladnih dnevih, v katerih za ogrevanje zgradbe toplotna črpalka več ne zadošča, je potrebno vključiti dodatno ogrevanje, oziroma bivalentno, ogrevanje.
Zemeljski toplotni izmenjevalnik
Zrak -voda in zrak-zrak toplotne črpalke so primerne v zimskem obdobju, samo za monovalentno delovanje, kadar hladni zunanji zrak, še preden preide v toplotno črpalko, predhodno ogrejemo na +2 do +3 oC. To lahko storimo v odgovarjajoče velikem betonskem vodnjaku, s premerom od 250-300 mm in dolžine 80-120 m.
Da zagotovimo, da se tla pod kletjo preveč ne ohladijo, moramo energijski vodnjak vgraditi neposredno poleg objekta in ne pod samo zgradbo. Energijski vodnjak mora biti vgrajen v minimalni globini 1,5 m, da preprečimo zmrzovanje.
Toplotna črpalka voda - voda
Za kW toplotne moči je potrebnih približno 240 litrov podtalnice na sekundo, ki ima vstopno temperaturo od 8 do 10 oC in za hlajenje od 3 do 4 oC.
Toplotna črpalka voda-voda lahko toplotne potrebe za hišo pokriva skozi celo leto samostojno (monovalentno). Podtalnica je na voljo le v omejenih količinah in njena uporaba potrebuje predhodno pridobitev ustreznih dovoljenj. Za uporabo podtalnice potrebujemo dva vodnjaka. V prvem vodnjaku podtalnico pridobivamo in jo prečrpavamo v drug vodnjak, ki je oddaljen minimalno 15 m. Tu se, ohlajena podtalnica, ponovno odvaja v zemljo.
Toplotna črpalka zemlja-voda
V zemljo shranjeno sončno energijo lahko uporablja s pomočjo ravnih zemeljskih toplotnih zbiralnikov ali, iz globoko v zemljo, izdelanih vrtin (zemeljska sonda). Na sliki št. 3 je prikazan način delovanja toplotne črpalke zemlja-voda s pomočjo ravnega zemeljskega toplotnega hranilnika.
Toplotne črpalke zemlja-voda delujejo bodisi po postopku z direktnim uparjanjem, kjer se hladilni medij uparja direktno v ceveh in se, brez toplotnega menjalnika, zgoščen dovaja v kompresor, ali indirektno, kot zaščitna mešanica (dva dela vode in en del Glikola), kjer se toplota, ki je hranjena v zemlji, prenese na krogotok toplotnega hranilnika. Pri pogonu z zaščitno tekočino, je v toplotni črpalki potreben dodatni toplotni menjalnik.
Toplotna črpalka zemlja-voda dosega letno grelno število 3,5 do 4,0 in lahko samostojno (monovalentno) pokriva toplotne potrebe skozi celo leto.
Globinsko vrtanje - zemeljska sonda
Pri omejeni velikosti zemljišča lahko izvedemo hranilnik toplote z navpičnim vrtanjem zemeljske sonde, v globino od 50 do 200 m. Za izvedbo toplotnega hranilnika so idealna vlažna ilovna tla. Suha peščena tla niso primerna. Za kW toplotne energije potrebujemo od 12 do 15 m globoko vrtino. Za eno ali za večje število potrebnih vrtin, se običajno izvrtajo vrtine do globine 100m, v posameznih primerih pa lahko tudi do 200 m. Potrebni minimalni odmik med vrtinami mora znašati vsaj 5 m.
Zemeljske sonde ne uporabljamo samo na osnovi obnovljivih virov energije preko Sonca, temveč tudi za koriščenje geotermalne energije, kjer je v globokih zemeljskih plasteh, na vsakih 100 m za približno 3 oC višja temperatura.
Slika št. 4 prikazuje diagram za nivo temperature zemlje, ki je odvisen od letnega časa, v globini od 0 do 20 m. V globini 20 m je temperatura zemlje neodvisna od letnega časa in znaša okoli 10 oC. Pod vplivno področje sončnega sevanja se upošteva srednja temperatura okroglo 3 oC na 100 m globine, kar pomeni, da znaša temperatura zemlje okoli 13 oC. Zaradi tega je monovalentna toplotna črpalka za delovanje mogoča skozi celo leto.
Pod vplivom sončnega sevanja, se temperatura zemlje poveča za približno 3 oC. To pomeni, da je temperatura zemlje v globini 100 m okoli 13 oC, kar zadostuje za monovalenten način delovanja toplotne črpalke.
Sonde se izdelajo iz plastične cevi v obliki črke U, kjer sta predtok in povratni tok. Tako imenovana U cev je vtaknjena v večjo plastično ovojno cev, katera je zapolnjena s toplotno prevodno maso. Ovojna cev meji na zemljo in poskrbi za prenos toplote iz zemlje na ogrevalni medij v U cevi, ki kroži do toplotne črpalke, kjer odda toploto in se ohlajena ponovno vrne nazaj, v vrtino. Slika št. 5 prikazuje razporeditev zemeljskih sond.