Predpisane armature za hladno in toplo vodo

Za pripravo tople vode imamo različne možnosti. Pripravimo jo lahko na mestu uporabe, kot tudi s centralnim ogrevanjem. Za ogrevanje najpogosteje uporabimo plin, električni tok, trdo ali tekoče gorivo, sončno energijo, toplotno črpalko itn..

Vsak toplotni grelnik vode je, preko hladne vode, z določenimi armaturami priključen na vodovodno omrežje. Potrebne oziroma predpisane armature so opisane v sliki in preglednici št. 1. Ker je tlak vode v toplotnem grelniku enak, kot v vodovodnih ceveh, ga je potrebno opremiti z ustreznimi varovalnimi armaturami. Običajni dovoljeni tlak za delovanje grelnika znaša okoli 6 barov. V kolikor je tlak vode v ceveh višji, je potrebno vgraditi reducirni ventil, ki ga naravnamo na 6 barov.

Za varovanje toplotnega grelnika vgradimo varnostni ventil. Med varnostnim ventilom in toplotnim grelnikom vode ne sme biti nobene zapore, ker morata biti grelnik vode in varnostni ventil stalno povezana. Da ne pride do kapljanja vode iz varnostnega ventila, lahko dodatno vgradimo membransko raztezno posodo. Raztezna posoda za centralno ogrevanje za ta namen ni primerna.

Preglednica št. 1: Armature na dovodni instalaciji HV za ogrevanje tople sanitarne vode, po DIN 1988

Skupina	Opis opreme po sliki št. 1:
1a	Topla voda, prostornina/armatura
2a	Pretočni grelnik vode, s hidravličnim krmiljenjem, izliv - odprto/zaprto
3a	Nizkotlačni grelnik tople vode, prostornine do 10 l
4a	Zaprti mali grelnik vode, s termično regulacijo in s prostornino do 10 l   Odprti grelnik vode (kopalniška peč) za ogrevanje s plinom, elektriko, premogom ali s kurilnim oljem, prostornine preko 10 l
5a	Zaprti grelnik vode s termično regulacijo (ogrevan s plinom, elektriko ali s kurilnim oljem), prostornine preko 10 l   Centralni grelnik sanitarne tople vode (ogrevan na paro ali z vročo vodo)   Pretočni grelnik vode za centralno ogrevanje sanitarne pitne vode, prostornine nad 10 litrov

Slika 1 - Zahteve po DIN4753

Legenda k sliki št 1:
1   2     3   4   5     6   7   8   9 10	Zaporni ventil ZV Tipska izvedba tlačno reducirnega ventila za regulacijo  HV - tlak > dovod TV - delovni tlak Preizkusni ventil Povratno zaporni ventil Priključek za manometer (potreben od prostornine 1000 litrov naprej), zaporni ventil ZV, od prostornine toplotnega hranilnika 120 l naprej ZV od 120 l prostornine hranilnika naprej Tipska izvedba VV (varnostni ventil) pri membranski posodi Izpustni ventil, neposredno pred izlivnim mestom Naprava odprte izvedbe - (brez tlaka) Naprava zaprte izvedbe (podtlačna) tudi > 50 l (ali V(l)  x  p(bar) > 300).
ZV = zaporni ventil; HV = hladna voda; TP = topla voda; VV = varnostni ventil

 

Predpisana je tudi vgradnja povratno zapornega ventila za hladno vodo, ki prepreči, da bi se voda iz grelnika, vračala v vodovodno instalacijo. Polega tega vgradimo tudi zaporne ventile, ki omogočajo popravila na napeljavi, ne, da bi bilo ob tem potrebno izključiti celotno napeljavo.

Zahteve porabnikov so zelo različne. Za pripravo tople vode imamo veliko sistemov, aparatov in različnih virov energije. Že pri načrtovanju ogrevanja vode, se je treba najprej odločiti, ali bomo ogrevali vodo na centralnem mestu ali pa, povsod tam, kjer jo bomo potrebovali. Slika 2 prikazuje električni grelnik tople vode, s potrebnimi armaturami in tehničnimi podatki.

Slika 2 - Električni grelnik za toplo vodo

Legenda k sliki 2:
Pozicija po št. na sliki		Tehnični podatki za grelnik
1	→ Dovod hladne vode HV	Vsebina grelnika v l                                  →	5	10	80
2	→ Regulator toplote	40 oC iztočna količina (SP 65 oC) l           →	9,5	18,5	157
3	→ Cevni grelnik	Maksimalni iztok l/min                              →	5	8	18
4	→ Varnostni termostat	Nastavljiv na ogrevanje do 85 oC1) min     →	13	26	210
5	→ Topla sanitarna voda TSV	Skupna teža,  v kg                                    →	9	18	130
6	→ Tipalo termostata za toplo vodo
7	→ Posoda grelnika	Višina v      mm                                           →	412	493	965
8	→ S toplotno izolacijo	Širina  v      mm                                           →	240	290	504
9	→ Globina grelnika	v      mm                                           →	218	270	502
10	→ Kontrolna lučka

Pri centralni pripravi tople vode se najpogosteje uporabljajo kombinacije s kotlom za ogrevanje, ki ima grelnik za toplo vodo že vgrajen ali pa ga postavimo poleg kotla. Pri takšnem načinu je prednost, da imamo eno samo kurišče in, da lahko ob električni energiji, uporabimo še druge primarne vire, kot so kurilno olje, plin ali premog. Na sliki št. 3 je prikazan kombinirani grelnik tople vode za centralno in električno ogrevanje.

Slika 3 - Stoječi toplovodni grelnik vode za indirektno ogrevanje

Legenda k sliki št. 3:

1)   Pretočna temperatura 70 oC 2)  Topla sanitarna voda, maksimalno do 90 oC 3)   Električno dodatno ogrevanje do 6 kW 4)  Krožni oziroma cirkulacijski vod R ¾. 5)  Povratni vod ogrevanja 6)  Dovod sanitarne vode, s temperaturo vode do 10 oC

Z ozirom, da je kotel za centralno ogrevanje predviden za večje toplotne zmogljivosti, je v poletnem času izkoriščen le od 20 do 30 odstotkov. Zato je v letnem obdobju bolj primerno uporabiti drug način ogrevanja vode. Uporabimo lahko plinski, električni grelnik, sončno energijo ali toplotno črpalko. Na preglednici št. 3 so prikazani podatki za uporabo hranilnika za toplo vodo, z indirektnim ogrevanjem. Diagrama v preglednici št. 2 in slika št. 4, prikazujeta količino tople vode, pri različnih velikostih toplotnih grelnikov.

Preglednica št. 2: Podatki za uporabo toplotnega hranilnika za toplo vodo

Prostornina hranilnika  za toplo sanitarno vodo v l	200	300	400	500	1000
Trajna obremenitev   45   1)  kW Trajna obremenitev          1)  l/h Trajna obremenitev   60   1)  kW Trajna obremenitev          1) l/h	29   710     17   290	39   950     23   400	43 1050     31   530	43 1050     36   620	73 1780     60 1030
Trajna obremenitev   45   2)  kW Trajna obremenitev          2)  l/h Trajna obremenitev   60   2)  kW Trajna obremenitev          2)  l/h	45 1100     34   590	58 1420     44   760	72 1760     64 1100	86 2100     71 1220	142 3470   118 2030
Potreba po topli vodi          m3/h Ogrevna površina               v m2 Nazivna mo荠                        NL Izgube v mirovanju           kW/h	2,5    1,3    3,6  1,36	2,5    1,6  11,0  1,74	3,0    1,7  15,0    2,3	3,0    2,1  19,0    2,6	6,0    3,1  43,0    4,0
Priključek za hladno vodo    HV Priključek za toplo vodo       TV Priključek za predtok/povratni vod	R1    R1      R1	R1     R1       R1	R1     R1    R1¼	R1     R1   R1¼	R1½ R1½   R1¼
Višina                               v mm Premer                             v mm Teža                                   v kg	1225   650   105	1467   650   121	1673   710   142	1933   710   163	2168 1050   326
Na sliki št. 4 je prikazana količina tople vode, pri različnih velikostih grelnikov za toplo vodo.                                                                                                                 Slika 4 →

Uporaba manjših grelnikov tople vode je zelo priporočljiva. Tako ločimo odprte grelnike, ki delujejo brez tlaka (nizko tlačni grelniki) in zaprte tlačne grelnike. Najpogosteje uporabljamo pretočne grelnike, ali grelnike, ki jih lahko vgradimo pod delovno mizo v kuhinji. Na sliki št. 5 sta prikazana grelnika za vgradnjo pod in nad delovno mizo, komplet s potrebno opremo.

Slika 5 - Majhen grelnik tople vode za vgradnjo pod in nad delovno mizo

Prednost pretočnih grelnikov, pred večjimi toplotnimi grelniki za toplo vodo je, da lahko uporabljamo toplo vodo neomejen čas. Pretok vode v minuti je sicer omejen, zato je potrebno za kopanje v kopalni kadi, za polnjenje kadi več časa. Uporaba je primerna na posameznih porabnih mestih ali za tiste porabnike, ki so nameščeni zelo blizu skupaj. Je pa potrebna zelo velika priključna  moč na električno omrežje, zato je najbolje, da ima priključek svojo varovalko.

Porabljena energija pri ogrevanju tople vode je v veliki meri odvisna tudi od načina uporabe oziroma, od mešanja tople in hladne vode. V preglednici št. 3 je prikazana poraba tople vode z dovodom hladne vode pri 10 ^oC.

Preglednica št. 3: Iztočena količina v litrih vode pri različnih temperaturah mešanja v ^oC

V   l	ϑ hranilnik v oC	Iztočena količina v l pri mešani temperaturi
		35 oC	38 oC	40 oC	55 oC
5 10 15 80	60/50 60/50 60/50 60/50	10/ 14   20/ 28   30/ 42 160/240	9/  13   17/  25   26/  37 140/210	8/ 12   16/ 23   25/ 35 130/200	5/   8 10/  15 15/  23 80/110
1) Dotok hladne vode pri temperaturi ϑHV  =  10 oC