Če se ozremo nazaj in pomislimo na ure fizike iz šolskih klopi, potem se bomo spomnili, da je v sistemu shranjeno delo označeno kot energija. Pri tem je pomembno, da je sistem sposoben delo (ali tudi energijo) shraniti, če jo hočemo pozneje uporabiti.
To velja tudi za biomaso. Energija, ki je tukaj shranjena je Energija Sonca. Preko procesa fotosinteze se sevanje Sonca pretvori v organsko materijo. S tem energija Sonca ni preprosto izginila, temveč je shranjena v rastlini. Biomasa tako rekoč predstavlja shranjeno sončno energijo. Pri uporabi biomase sproščamo shranjeno energijo. V preglednici št.1 je prikazana letna količina suhe mase, iz različnih vrst rastlin.
Preglednica št.1: Letna količina suhe mase (SM) različnih vrst rastlin znaša v t/ha
Vrsta rastline |
v t/ha |
Pšenica Ogrščica Les Koruza |
10,5 - 17,5 8,5 - 12 4 - 18 11 - 19 |
Količina energije biomase
Čeprav lahko ena rastlina shrani majhno količino sončne energije, je le ta, v vsej biomasi na Zemlji, ogromna. Letno se proizvede okoli 400 milijonov ton biomase. Količina energije je okoli 3000 eksajuolov (EJ). To je številka z 18. ničlami. Za boljšo predstavo bo služil podatek, da vsi ljudje, ki živimo na Zemlji porabimo na leto »samo« 400 EJ energije. Iz tega lahko sklepamo, da bi lahko v večji meri izkoriščali to vrsto energije, kot jo sedaj.
Zmogljivost bioenergije
Do leta 2030 se bo delež biomase pri oskrbi z energijo vidno povečal. V državah Evrope, ki do sedaj uporabijo največje količine te vrste energije, znaša delež le 2 %, od skupnih potreb po energiji (električni in gorivih za transport). Strokovnjaki so mnenja, da je možen občuten porast uporabe biomase. Do leta 2030 računajo na porabo okoli 12 750 petajuolov (PJ). PJ je ena biljarda joula. Tako bo poraba drugih virov energije nekoliko nižja kot danes. K temu bo pripomogla energija iz biomase. Strokovnjaki so mnenja, da bodo pridobili 17 % te energije iz ponovno zraslih surovin. Leta 2030 bo energija iz rastlin predstavljala glavni doprinos energije iz biomase. Danes je le še okoli 90 % bioenergija iz lesa, na 4,3 milijona ha kmetijskih zemljišč. Od tega je 2 milijona ha na razpolago za potrebe po energiji. V preglednici št. 2 je razvidna koncentracija energije pri različnih energijskih nosilcih.
Preglednica št. 2: Koncentracija energije pri različnih energijskih nosilcih
Gorivo |
Kurilna vrednost |
Fosili Rjavi premog Črni premog Kurilno olje |
5,6 kWh/kg 8,9 kWh/kg 11,7 kWh/kg |
Bio Slama Žitarice les |
4,0 kWh/kg 4,2 kWh/kg 4,4 kWh/kg |
To pomeni, da bi lahko biomasa prekašala druge regenerativne nosilce energije. Kar pomeni, na primer, da Nemčija ne bo več potrebovala uvažati energijo. Biomasa lahko doprinese k uravnovešeni oskrbi z energijo.