Za odvajanje odpadnih in meteornih vod uporabljamo hišno kanalizacijo. Najpogostejše odvajanje odpadnih voda je iz kopalnice, kuhinje, stranišča, skratka od povsod, kjer so nameščeni umivalniki z odtoki. Meteorne ali padavinske vode pa ob nalivih pritekajo s streh, se zbirajo na dvoriščih, raznih platojih in terasah.
Zbiralni vodi in priključki, ki vodijo od sanitarne opreme do pokončnega voda, morajo biti čim krajši. Na zunanji strani objekta se, z določenim padcem, priključijo v javno kanalizacijo. Tako se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Za preprečitev prehoda smradu mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo, ki jo namestimo neposredno za sanitarno opremo ali pa jo ta že vsebuje, na primer straniščna školjka.
Zastajanje
Zastajanje nastane zaradi zamašitve v odtočni ali hišni kanalizaciji, če je:
- sistem za odvajanje odpadnih voda zamašen odvodna zmožnost v cestni javni kanalizaciji, če je na primer pri velikem nalivu preobremenjena.
- Pri tem narašča vodna raven, po principu veznih cevi v kanalizacijskem sistemu, do ravni zastajanja (po pravilu do cestnega zgornji ravni):
Tu pride do izstopa odpadnih voda, pri globlje ležečih in ne zavarovanih odtokih ter pri odvodih za meteorne vode. Še posebej je nevarno pri mešalnih sistemih zaradi preobremenitve vodnih instalacij, pri močnem deževju.
Slika 1 – Zastoj in nivo povratnega zastoja v mešanem sistemu
K sliki
Vse pod temi zastojnimi višinami ležeče naprave za odvod odpadnih voda, morajo biti na izstopnih višinah zavarovane z dvižno napravo oziroma zaporno loputo, da pri vodnem zastoju zadržijo, pred zvišanjem nivo vode in, da lahko s pomočjo dvižne naprave vodo odvajamo.
Shematski prikaz in pojasnilo za raven povratnega zastoja:
- Pri povratnem zastoju v kanalizacijskem sistemu nivo vode naraste tako visoko, dokler ne prestopi
cestnega jaška.
- Višino ceste določi upravni organ na višini, ki je določena kot "zastojna višina".
Raven povratnega zastajanja
Najvišja možna raven povratnega zastajanja določi za to pristojni organ. Na splošno velja za gornji rob zastajanja cesta ali cestni robnik na priključnem mestu. Prostor, v globini, kjer leži prostor za odvod meteornih voda, mora biti z zgornje strani zavarovan.
• Vse do zastojne ravni ležeče naprave za odvod odpadnih voda se odvajajo z naravnim padcem.
• Vse pod ravnijo povratnega zastoja ležeče odtoke za odpadno vodo ali deževnico so zaščiteni s
primerno zaščito proti povratnemu zastoju.
Zaščitni ukrepi proti zastajanju
Kot zaščita proti zastajanju se postavljajo v poštev naslednja vprašanja:
- Samodejno delujoči povratno zaporni organi pri podzemnih odtokih ali, v instalacijah, ki jih potrebujemo poredkoma, če se je pri zastajanju, uporabnemu odtočnemu mestu možno odpovedati.
- Oprema za črpanje je potrebna za odpadne vode na mestih poplavne ravni, če smo prepričani, da voda ne more ponikniti.
- Rezervoarji in naprave za odvod odpadnih voda za stalno uporabo odvodov se postavijo na spodnji nivo zastojnega mesta.
- Naprave za odvod fekalij ali (pod nekaterimi pogoji posebej za to dopustne) posebne straniščne školjke in pisoarji s spodnjim izlivom.
Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Prošnji za soglasje je treba dodati ustrezno projektno dokumentacijo.
V projektni dokumentaciji so, poleg položaja objekta in količine odpadnih voda, razvidni še profili kanalov in padci, razdalje med jaški. V projektni dokumentaciji morajo biti vključeni tudi vsi detajli priključitve na javno kanalizacijo.
Kanalske vode hišne kanalizacije moramo položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem in dinamično in statično obtežbo. Izkope moramo narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je treba zatesniti.
Za nove kanale in obnovo obstoječih uporabljamo cevi iz polivinilklorida (PVC), poliestra, modularne litine, betona in keramike. Nekatere občine prepovedujejo vgradnjo betonskih cevi za odvod odpadnih voda. Skoraj vse cevi so okrogle, na eni strani imajo za stik obojko, druga stran je ravna z utorom.
Cevi polagamo in zasipavamo sproti. Polaganje cevi začnemo na spodnjem koncu cevovoda, zato, da lahko vodo odvajamo iz jarka in iz že priključenih kanalov. Zaradi boljšega tesnjenja cevi so obojke obrnjene proti zgornjemu delu cevi. Skrbno in s spojnim materialom moramo v jaških napraviti ležišče cevi, še posebno pri zadrževanju vej. Po končanem polaganju in zasutju cevi opaže izvlečemo previdno, da ne premaknemo položene kanalizacije
