Vetrna energija

Kaj pa vetrna energija?

Ljudje v razvitem svetu se pri vetrni energiji ne ubadajo več toliko s ptiči, ki bi jih »naj« vetrnice odganjale.


Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje se soočamo s številnimi novostmi pri pridobivanju energije. Stroka se vse bolj trudi prikazati nove in okolju prijazne načine. Vse bolj pa prevladujejo  tisti sistemi, kjer stoji v ozadju politika, močni lobiji in industrija. Tako skoraj ni več revije, pa naj bo strokovna ali splošna, kjer bomo našli veliko napisanega o toplotnih črpalkah. Človek dobi občutek, da je to najboljše, kar si lahko privoščimo.

Mlin na veter
Mlin na veter

Pa je res tako? V to nisem prepričan. Menim pa, da ni tako poceni, kot bi to radi pokazali mnogi. Pri dobrem načrtovanju in kakovostni toplotni zaščiti zgradbe, je razen za segrevanje sanitarne potrošne vode zagotovo ne potrebujemo. Prihodnost je zagotovo v toplotni izolaciji in v dobrih prezračevalnih sistemih. Tudi vzdrževanje kvalitetno toplotno izoliranih objektov  kasneje ne zahteva nobenih finančnih sredstev. Pri toplotnih črpalkah je to ravno obratno. Kolikšen bo strošek obnove, je videti šele ob kakšni večji okvari. Le ta, pa velikokrat presega tudi naložbenega.

Lepo urejeno vetrno polje
Lepo urejeno vetrno polje

Soočamo se tudi z vse večjim porastom sončnih celic za proizvodnjo električne energije. V Sloveniji je to trenutno najboljša naložba. Ne samo, da lahko električno energijo trošimo za ogrevanje, kuhanje, razsvetljavo, pogon gospodinjskih aparatov in pripomočkov, lahko jo tudi prodajamo. Naložba se s tega vidika in ob upoštevanju vseh potrebnih meril za izgradnjo zagotovo hitro povrne. 

Številni so to že spoznali in vgrajujejo sončne celice po različnih strehah ali drugih površinah. Ne samo, da se jim bo denar hitro povrnil, dovolj ga bo tudi za druge namene. In veselimo se lahko, če bo takšnih investitorjev v Sloveniji čim več. Posameznike, z največjimi tovrstnimi naložbami, bi država zagotovo morala stimulirati ali vsaj nagraditi. Prav investitorji s takšnimi in podobnimi naložbami skrbijo za naše okolje in čisti zrak.

Kaj pa vetrna energija?

Tudi izraba vetrne energije po svetu vse bolj narašča. Ljudje v razvitem svetu se pri vetrni energiji ne ubadajo več toliko s ptiči, ki bi jih »naj« vetrnice odganjale. Žal smo se pri nas ponovno dokazali s svojim nezaupanjem do vsega pametnega, kot je to že dolgo v navadi. Ugotovimo lahko, da kadar se odločimo za kakšen dober projekt, se vedno pojavi nekdo oziroma »prvi na vasi«, ki temu nasprotuje. Takšni ljudje in številne iniciativne pobude, pa naredijo večinoma več škode kot koristi. To je tudi ključni razlog, zakaj še vedno ne upamo koristiti čiste vetrne energije.

Slika 2 – Vetrnica za proizvodnjo električne energije.
Slika 2 – Vetrnica za proizvodnjo električne energije.

Številne konference, ki potekajo po svetu o izrabi vetrne energije, razpravljajo o ugotovitvah delujočih vetrnih elektrarn ob morju in na širšem zemeljskem območju. Tovrstne konference pošiljajo jasna sporočila, da se oblikovalci politike in širša javnost, še vedno ne zavedajo o pomembni vlogi uvrstitve vetrne energije, v evropski energetski sektor. Sporočila so jasna: priložnosti so odlične in dokazujejo, da se v zadnjem obdobju predvsem ugotavlja, »da je vizija za trg« in industrijo pripravljena na ukrepanje.

Kako pomembne so takšne konference, ki zajemajo sodobno proizvodnjo električne energije?

Na to temo potekajo po svetu skoraj vsak dan razprave za učinkovite tehnologije in dajejo zagotovila »vetrnim elektrarnam«. V razumnem roku se od njih zahteva dobava električne energije vse večjemu številu držav Evrope s priobalnega področja (offshore). Potenciali so skoraj neomajni in priobalne vetrne elektrarne lahko še kako pomembno prispevajo k zmanjšanju proizvodnje nevarnih C02 emisij.

Vetrnica Bijgesneden
Vetrnica Bijgesneden

Da bo v perspektivi to mogoče, so porazdelili morje na osem priobalnih območij, ki lahko vsaka meri  100 km2 inproizvaja tudi do 3.200 Tera Wattov ur zelene električne energije. To je zadostna energija za pokrivanje celotne Evrope. Obstajajo predvidevanja, da bodo te zahteve izpolnjene do leta 2020. Trenutno se v Evropi proizvede okoli  70 Giga Wattov vetrne energije, Evropa pa v tem trenutku spada v sam vrh svetovne proizvodnje.



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje