Strela, grmenje in težki nalivi nam lahko v hipu naredijo grozen dan. Narava se ne pusti človeški roki, da jo le ta, z bolj prefinjeno tehniko, enostavno izključi in do konca uniči. Tudi narava zna pokazati zobe. Pogosto in čisto nenadoma udari nazaj, vedno tedaj, ko ji to ustreza.
Ne smemo pozabiti, da sta meseca julij in avgust, meseca z največjim številom neviht. Najpogostejše nesreče ob nevihtah se zgodijo zaradi naraslih voda, podiranja dreves, plazov in še bi lahko naštevali. Strele so nekaj popolnoma naravnega, toliko kot vsakdanjik. V vsakem trenutku, kjerkoli na svetu je 2 do 3 tisoč neviht, piše dnevno časopisje.
Samo v Nemčiji so po statističnih podatkih lani našteli okoli 190 tisoč neviht. Tudi Slovenija vsako leto beleži številne dneve z velikimi neurji, ki povzročijo veliko materialno škodo. Najhujše letošnje neurje je bilo v mesecu juliju na območju Ljubljane in Grosupljega, ko je padala toča premera 5 cm!
Vročinski val in kasneje hladna fronta lahko povzročita katastrofalna neurja. Udar strele pa je najpogostejši vzrok za izpad električne energije. V tehnološko razvitem svetu naj bi izpad električne energije trajal maksimalno do 3 minute, zagotavljajo strokovnjaki. Samo spomladi pa so zaradi udarov strele in izpada električne energije, ohromeli v nekaterih državah Evrope številni televizijski programi, zaradi česar je bilo nemogoče obveščanje ljudi o nevarnosti, ki jim je pretila.
V Evropi vročinski valovi udarjajo mnogo močneje kot v preteklosti. Visoke temperature terjajo celo smrtne žrtve. V zadnjih letih suša in dvig temperatur ni nenavaden pojav niti za naše območje. Strokovnjaki za klimatske spremembe pojasnjujejo, da so dolga sušna obdobja v Evropi in Sloveniji vse pogostejša. Kar pa ne pomeni, da ob globalnem segrevanju ne bomo priča hudim nevihtam, poplavam hudournikov in v zimskih obdobjih, snežnim metežem.
Do katastrofalnih posledic pride pogosto, ker se številni tehniki in vodilni nagibajo k razvoju bolj močnih in centraliziranih sistemov, saj so ti, tako domnevam tržno veliko bolj zanimivi. Zato je naša civilizacijska tehnika po eni strani bolj občutljiva, celo za relativno majhne vsakdanje motnje.
Pred kratkim, ko je bila britanska kraljica z njenim soprogom princem, na državnem obisku v Kanadi, se je v večernih urah v vožnji na delo, naenkrat v temi zaustavil celoten promet. In to zaradi tega, ker je v kanadskem glavnem mestu Toronto pri temperaturi 34 stopinj Celzija v neki transformatorski postaji izbruhnil požar.
Ali, samo spomniti se moramo zatemnitve koncem leta 2006, ko je skoraj deset milijonov ljudi v Belgiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji in v Maroku, za 2 uri ostalo popolnoma brez elektrike in to samo zato, ker partnerji za električno energijo, združeni v evropski zvezi o izklopu elektrike niso bili dovolj dobro obveščeni.
Vremenska postaja je leta 2009 v Sarajevu zabeležila največji snežni metež v zgodovini osrednjega Balkana. V glavnem mestu Bosne je sredi oktobra zapadlo 23 centimetrov snega, kar je sprožilo zaskrbljenost glede podnebnih sprememb, saj so tik pred snežnim metežem zabeležili najtoplejše oktobrske temperature, 25 stopinj Celzija. Iz popolnih poletnih temperatur so skočili v pravo zimo.
Kot je znano želi biti človek dobro seznanjen in obveščen o vseh dogodkih, do katerih prihaja širom sveta. Toda mi moramo popolnoma sprejeti dejstvo, da z našo navidezno vrhunsko tehnologijo, čeprav je ta očitno le navidezno zelo visoka, bomo ljudje, tudi v prihodnje, ostali še zelo majhni. Vse bolj pa iz dneva v dan nemočni v boju z naravo, če ne bomo upoštevali vseh zakonitosti in živeli v sožitju z naravo.
Če boste tudi v prihodnje brali našo strokovno revijo, boste imeli priložnost spoznati številne možnosti, kako naravo čim manj obremenjevati in živeti z njo v sožitju. Le tako se bomo lahko najboljše izogibali številnim nesrečam, ki jih doživimo kot posledica svojega ravnanja in strašnega divjanja narave. Nemalokrat pa smo ob takšnih dejanjih, priča tudi številnim žrtvam ljudi, živali in dobrin človeka, ki so za njegovo preživetje ključnega pomena.
Ivo Klevže
