"Če bo raba biogoriv sledila trenutnim načrtom EU, bodo zaradi sproščanja podnebju škodljivih toplogrednih plinov biogoriva hujši onesnaževalec kot fosilna goriva. EU mora nujno oceniti trajnost rabe biogoriv in zagotoviti, da njihova raba ne bo privedla do povečanja pritiska na podnebje ali uničevanja okolja," je ob tem opozorila Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj.
Načrti za povečanje rabe biogoriv v Evropi bodo v naslednjih desetih letih po vsem svetu zahtevali do 69.000 kvadratnih kilometrov novih zemljišč in tako prispevali k povečanju pritiska na podnebje, namesto da bi ga zmanjšali, je pokazala predstavljena študija Inštituta za evropsko okoljsko politiko.
Raziskava, ki je prvič doslej analizirala načrtovano rabo biogoriv 23 držav članic EU, je pokazala, da naj bi EU do leta 2020 občutno povečala rabo biogoriv, saj bodo ta predstavljala 9,5 odstotka goriv za prevoz, več kot 90 odstotkov biogoriv pa bo proizvedenih iz pridelkov za hrano, so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj.
Raziskava poleg tega ugotavlja, da bodo biogoriva - ob upoštevanju posrednih sprememb rabe zemljišč - povzročila izpust dodatnih 27 do 56 milijonov ton toplogrednih plinov na leto, kar ustreza dodatnim 12 do 26 milijonom avtomobilov na evropskih cestah do leta 2020.
Če EU ne bo spremenila svoje politike, bodo dodatna biogoriva, ki jih bo porabila v naslednjem desetletju, v povprečju za 81 do 167 odstotkov slabše vplivala na podnebje kot fosilna goriva. V polja in plantaže bo treba spremeniti območje, ki je dvakrat večje od Belgije, kar bo ogrozilo gozdove, naravne ekosisteme in revne skupnosti, je še pokazala raziskava.
"Če bo raba biogoriv sledila trenutnim načrtom EU, bodo zaradi sproščanja podnebju škodljivih toplogrednih plinov biogoriva hujši onesnaževalec kot fosilna goriva. EU mora nujno oceniti trajnost rabe biogoriv in zagotoviti, da njihova raba ne bo privedla do povečanja pritiska na podnebje ali uničevanja okolja," je ob tem opozorila Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj.
Raziskavo je naročila koalicija mednarodnih okoljskih in razvojnih organizacij, vključuje pa učinke posrednih sprememb rabe zemljišč, ki jih povzročajo biogoriva. Pozivu vladam držav članic EU in Evropski komisiji se pridružujejo tudi slovenske okoljske organizacije, so še sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj.