Romantika in nostalgija, največkrat pa tudi resna potreba, silita k uporabi kamina ali lončene peči. Poleg prijetnega vzdušja, ki ga ustvari ogenj in svetloba plamena, so peči za lokalno ogrevanje primerno dopolnilo centralnemu ogrevanju.
Sodobne in energetsko varčne kurilne naprave manj onesnažujejo okolje ter omogočajo mnogo učinkovitejšo in predvsem udobnejšo energetsko izkoriščanje lesa, kot smo ga poznali pred razvojem zadnjih generacij sodobnih kurilnih naprav. Raba obnovljivih virov energije, kamor spada tudi les, postaja pomembna tudi zaradi zmanjševanja emisij toplo grednih plinov.
Tudi v sedanjosti je mogoče stare železne peči z majhno predelavo oziroma dodelavo preurediti tako, da še naprej uživamo v njeni prijetni toploti. K preprosti železni peči za kurjenje z drvmi lahko na preprost način dozidamo grelnik za dodatno ogrevanje z dimnimi plini. S takšnim posegom lahko v celoti predelamo svoj sistem ogrevanja s čimer pa dobimo čisto in udobno ekološko ogrevanje. Pravi čas za takšen poseg je pomlad, saj se mora nov sistem z dodatno dozidanim hranilnikom toplote sušiti več tednov (slika št. 1).
Prijetna toplota v bivalnem prostoru
Železna peč za kurjenje z drvmi vedno zagotavlja določeno stopnjo neodvisnosti od energije. Z njo lahko segrevamo glavne bivalne prostore in to z lesom, ki je domač energent. Tudi kadar centralno ogrevanje, na primer zaradi izpada električnega toka ali v času, ko zmanjka plin ali kurilno olje za ogrevanje, je to idealno nadomestilo.
Lesni ogenj v hiši postaja vse bolj priljubljen. In poleg tega da les dobro gori, ostane pri obdelavi lesa veliko odpadkov, ki jih lahko poleg drv uporabimo za kurjenje. Vendar ga ostaja v naših gozdovih veliko neizrabljenega. Les pri kurjenju ne proizvaja strupenega in zdravju nevarnega CO2. Kljub temu in to ne brez razloga, pa prištevamo večino iz železa narejenih in tudi kaminske
peči med onesnaževalce. Že v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo, da bodo filtri za izpušne pline postali obvezni za vgradnjo v vsakem kurišču.
Slika 1 - Zgodovinska peč na drva ali premog, pred tem se je imenovala smrdljivec, zdaj pa z dodatnim ogrevanjem dimnih tuljav in kurjenje s čistim lesnim ognjem ter s hranilnikom toplote.
Problemi
Železne peči, so skoraj popolnoma podobne kaminskim pečem (slik št. 2) in ker so narejene čim bolj priročno zaradi transporta, imajo majhno maso za hranjenje toplote. Po vžigu, v peči zelo hitro in močno zagori in začne oddajati toploto. Če pa ogenj hitro ugasne, se prav tako hitro ohladi. Pri velikem plamenu se ustvarjajo saje, ogenj pa je preslab, da bi izničil strupene pline.
Ob prijetnih in zunaj mrzlih večerih, ko v peči lepo in čisto gori, lahko številni ljudje posedejo okoli peči in zrejo v ogenj ter se ob prijetnem počutju tudi zabavajo. Če pa želite peč uporabljati kot realno alternativo, na primer, namesto oljnega oziroma plinskega centralnega ogrevanja, morate ustvarjeno toploto zadržati čim dlje.
Slika 2 – Sodobna kaminska peč za kurjenej z lesom
Kdor želi kuriti tako, da čim daljši čas zadrži toploto in ogenj, potem daje na ogenj le majhna debela polena in duši dovod zraka s čimer bo ogenj zadržal dalj časa. Ni pa dobro, če les samo tli, saj se začnejo ustvarjati strupeni plini.
Kaj storiti?
Železno peč je mogoče dodelati, da deluje podobno kot lončena peč. K vsaki železni peči je možna dozidava, kjer lahko visoko izhodno temperaturo dimnih plinov pred izhodom v dimnik še dodatno izkoristimo. Z navadno polno zidno opeko zazidamo dodatne dimne tuljave (slika št. 3). Izvedba takšnih tuljav je še danes znana številnim mojstrom, četudi so to delale generacije že dolgo nazaj, predvsem na deželi. Gradnja je zelo preprosta in jo lahko opravi tudi vsak domači mojster. S sistemom, kot je prikazan na sliki, pa dobimo celo veliko večji učinek ogrevanja kot ga, imajo številne lončene peči, četudi takšno opravilo znese le petino stroškov proti lončeni peči. V primeru, če delo opravi domač mojster, pomeni, da bo strošek skoraj ničelni, prihranek denarja za kurivo pa izredno velik.
Slika št. 3 – Zidanje dimnih tuljav s polno opeko
Zazidane dimne tuljave v prostoru je mogoče zaradi lepšega videza obdelati tudi s pečnicami, saj je oblikovanje del opreme bivalnega prostora in v precejšnji meri izraz individualnosti vsakega posameznika.
Učinek
V zidanem delu dimne tuljave se za daljši čas shranjuje toplota, ki jo dobimo v času kurjenja z
Slika št. 4 - Gradnja s polno opeko je še posebej preprosta in doseže učinek ogrevanja, ki je primerljiv z lončeno pečjo, strošek pa veliko nižji.
železno pečjo in je pri železnih pečeh zaradi hitre ohladitve ne moremo shraniti (slika št. 4). Shranjena toplota, ki jo dobimo z vlekom skozi dodatno zazidano dimno tuljavo, nam še osem ur, ko je ogenj v peči že ugasnil, daje prijetno toploto. Na tak način je ogrevanje z lesom preprosto, zelo učinkovito, udobno in čisto. Kdor želi ogrevati čez cel dan izključno z lesom, bo moral vsaj dvakrat dnevno naložiti na ogenj, seveda odvisno tudi od velikosti prostora in primerne toplotne zaščite zgradbe. V največje zadovoljstvo pa mu bo prijetna in udobna toplota.
In odvajanje dimnih plinov?
Pri kurjenju drv v železnih pečeh nastajajo dimni plini, ki pa jih ne smemo pretirano ohlajati, saj se začne pri nizkih temperaturah dimnik vlažiti. Temperature odvodnih dimov pri železnih pečeh so zaradi slabega izkoristka izgorevanja zelo visoke in znašajo med 300 do 400 oC. Če v pečeh za kurjenje s premogom kurimo z drvmi, pa se temperatura izhodnih dimnih plinov dvigne tudi do 500 oC, kar pa je čista izguba.
Pri običajno zgrajenih lončenih pečeh znašajo izhodne temperature dimnih plinov do okoli 180 oC, kar pomeni, da je izkoristek toplote veliko bolj učinkovit. To povzroča nižjo stopnjo ogrevanja dimnika, kar koncu koncev imenujemo odpadna toplota peči in zagotavlja dolgotrajen toplotni učinek.
Sodobno zasnovane in prenovljene energetsko varčne kurilne naprave manj onesnažujejo okolje ter omogočajo mnogo učinkovitejšo in predvsem udobnejšo energetsko izkoriščanje lesa, kot smo ga poznali pred razvojem zadnjih generacij sodobnih kurilnih naprav. Raba obnovljivih virov energije, kamor spada tudi les, postaja pomembna tudi zaradi zmanjševanja emisij toplo grednih plinov.
