Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja podnebne spremembe lahko po dosedanjem načinu uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.
Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko in časovno razporejene. Po podatkih obdobne vodne bilance 1971 - 2000 je več kot polovico povprečnih padavin (1579 mm) predstavljal odtok (862 mm). Za oskrbo prebivalstva s pitno vodo pa je v Sloveniji najpomembnejši proces obnavljanja virov podzemne vode oz. napajanje vodonosnikov. Po podatkih vodno-bilančnega modela je bilo v obdobju 1971 - 2000 povprečno napajanje vodonosnikov 308 mm, kar predstavlja povprečno več kot 3.000 m3 obnovljive letne količine podzemne vode na prebivalca Slovenije.
Podobno kot v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji v skladu z Okvirno direktivo o vodah uvajamo celovito upravljanje z vodnimi viri. Prednostna naloga je odpravljanje škodljivih vplivov na vode, zagotavljanje vode primerne kakovosti za človeka in naravne ekosisteme ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Dne 03. 08, leta 2004 je Ministrstvo za okolje in prostor in energijo (agencija za okolje) je na svojih spletnih straneh objavilo tale poziv:
Poziv za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo
Na podlagi 199. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrI-A in 41/04-ZVO-1) morajo gospodinjstva ter pravne in druge osebe, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, za rabo vode v te namene pridobiti vodno dovoljenje. Dovoljenje pridobi uporabnik vode iz zajetja oz. več uporabnikov, če je zajetje namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev in je bilo zgrajeno do uveljavitve zakona o vodah 10. 8. 2002.
Dovoljenje za rabo vode iz zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več gospodinjstev ter pravnih in drugih oseb, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, pridobi uporabnik zajetja ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem je zajetje, je dolžan dopustiti rabo zajetja za namene lastne oskrbe s pitno vodo, če to omogoča izdatnost vodnega vira.
Vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za že obstoječo rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo je treba vložiti v dveh letih od uveljavitve zakona o vodah, to je do 10. avgusta 2004 in sicer na Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, na priloženem obrazcu.
Takrat, leta 2004 je znašal edini strošek za koleke okoli 17 evrov. Po tem datumu pa so stroški občutno večji.
Kaj se zgodi, če posameznik vloge ne vloži?
V primeru, da oseba, ki vodo potrebuje na dan uveljavitve tega zakona in ni vložila vloge v predpisanem roku (10. 08. 2004) ji inšpektor, pristojen za vode, lahko prepove uporabo objekta in naprave ter odredi njeno odstranitev. Na podlagi 181. člena istega zakona je raba vode brez pridobljene vodne pravice prekršek, za katerega je zagrožena kazen od 4.172,93 evra do 41.729,26 za pravne osebe, od 417,29 evra do 2.086,46 evra za odgovorno osebo in 125,19 evra do 625,94 evra za posameznika.
Povzeto po ARSO
I.K.
