Plinske instalacije

Energetska strategija za Evropo

Energetska agencija za Podravje - Energija je bistvenega pomena za delovanje Evrope.


Zdi pa se, da so dnevi poceni energije za Evropo minili. Vse države članice EU se soočajo z izzivi zaradi podnebnih sprememb, s povečano odvisnostjo od uvoza in z višjimi cenami energije. Poleg tega se povečuje energetska soodvisnost držav članic EU, kakor tudi na številnih drugih področjih, in izpad energije v eni državi ima takojšnje posledice tudi v drugih.

Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja. V naslednjih 20 letih bo treba samo v Evropi nameniti okoli tisoč milijard EUR sredstev za pokritje pričakovanega povpraševanja po energiji in zamenjavo zastarele infrastrukture. Naša odvisnost od uvoza narašča. Unija danes 50 % potreb po energiji pokrije z uvozom. Če ne bomo povečali konkurenčnosti domačih virov energije, bo ta delež v naslednjih 20 do 30 letih narasel na 70 % in del tega bo uvožen iz politično nestabilnih regij. Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Danes približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja iz samo treh držav (Rusije, Norveške in Alžirije). Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v naslednjih 25 letih povečala na 80 %. Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje. Pričakuje se, da se bo do leta 2030 svetovno povpraševanje po energiji in emisije CO2 povečali za približno 60 %. Svetovna poraba nafte se je od leta 1994 povečala za 20 %, svetovno povpraševanje po nafti pa bo predvidoma naraščalo po stopnji 1,6 % letno. Cene nafte in plina naraščajo. V EU so se v zadnjih dveh letih skoraj podvojile in sledijo jim tudi cene električne energije. To predstavlja težavo za porabnike. Glede na naraščajoče svetovno povpraševanje po fosilnih gorivih, preobremenjene dobavne verige in naraščajočo odvisnost od uvoza se visoke cene nafte in plina po vsej verjetnosti ne bodo znižale. Podnebje se vse bolj segreva. Po podatkih Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) se je zaradi emisij toplogrednih plinov Zemlja že segrela za 0,6 stopinj. Če ne bomo ukrepali, se bo temperatura do konca tega stoletja povečala od 1,4 do 5,8stopinj. Vse svetovne regije, vključno z EU, se bodo soočile z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme.

To je nova energetska podoba 21. stoletja. Zanjo je značilno, da so svetovne gospodarske regije pri zagotavljanju varnosti oskrbe z energijo in stabilnih gospodarskih razmer ter pri zagotavljanju učinkovitih ukrepov proti podnebnim spremembam odvisne druga od druge.

Učinke te podobe neposredno občutimo vsi. Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju vsakega Evropejca. Višje cene, grožnje varnosti oskrbe z energijo in spremembe vropskega podnebja vplivajo na naše državljane. Trajnostna, konkurenčna in varna energija je eden od temeljev našega vsakdanjega življenja.

Ta nova podoba zahteva skupen evropski odziv. Pot naprej je kombinacija:

  • zmanjšanja porabe energije za 20 % glede na napovedi za leto 2020;
  • povečanja deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta 2020;
  • povečanja deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva dol eta 2020, pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz poljščin, ki niso namenjene prehrani;
  • zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020;
  • boljšega povezovanja energetske politike EU z drugimi politikami, kot sta kmetijska in trgovinska politika;
  • boljšega mednarodnega sodelovanja.

Zaposleni v agenciji EnergaP

Uvoz je neizogiben

Dolgoročna zanesljivost oskrbe pomeni, da EU glede dobave ni preveč odvisna od manjšega števila držav ali da izravnava to odvisnost s tesnim sodelovanjem na področju naložb in prenosa tehnologije z državami, kot so Rusija (glavni vir fosilnih goriv in potencialni vir elektrike) in z državami proizvajalkami nafte in plina vzhodne Evrope, severne Afrike in držav Zalivske regije.

EU in sedem držav jugovzhodne Evrope je vzpostavilo enotno skupnost za energijo v 34 državah, tako da bodo pravila energetskega trga kmalu enaka za vse območje. EU bo pridobila zlasti zaradi večje gotovosti glede zanesljive oskrbe s plinom in električno energijo, ki poteka preko teh držav. Energetskit rgi držav, ki niso članice EU, bodo učinkovitejši, če bodo uporabljali pravila EU. Njihovi potrošniki bodo imeli koristi od konkurenčnejših trgov, kjer bodo subvencije veljale samo za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Sprejet je že časovni načrt za vzpostavitev podobne skupnosti med EU in desetimi državami ob Črnem in Kaspijskem morju.

Toda vse to bo premalo. Če hočemo zaustaviti podnebne spremembe, mora EU sprejeti odgovornost skupaj z ostalimi državami in regijami. EU namerava do leta 2050 pridobivati več kot 50% energije, ki jo uporablja pri proizvodnji električne energije, v industriji, prometu in v gospodinjstvih, iz goriv brez ogljika, torej ne iz fosilnih goriv. To pomeni še bolj ambiciozen prehod na energijo vetra (predvsem energija vetra iz naprav na morju), biomase, vode in sonca ter biogoriva iz organskih snovi.

Varčevanje energije z učinkovitejšo rabo

Za evropske državljane je energetska učinkovitost najbistvenejši element v evropski energetski politiki. Izboljšana energetska učinkovitost ima potencial, da doda odločilni prispevek k doseganju trajnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti dobave.

Oktobra 2006 je Komisija sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost, ki vsebuje ukrepe, ki bi EU omogočili doseči ključni cilj, tj. zmanjšanje celotne porabe primarne energije za 20 % do leta 2020. Če bo načrt uspešen, bi to pomenilo, da bi do leta 2020 EU porabila približno 13 % manj energije kot danes in bi s tem prihranila 100 milijard evrov in približno 780 milijonov ton CO2 na leto. Toda to bo zahtevalo precejšnji napor v smislu vedenjskih sprememb in dodatnih naložb.

Ključni ukrepi vključujejo:

  • pospešitev uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev v prometu, večji izkoristek javnega prevoza; in da dejanske stroške prevoza krijejo porabniki;
  • strožje standarde in boljše označevanje naprav;
  • hitro izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih stavb EU in priprava načrtov za hiše z majhno porabo energije kot standard za nove stavbe;
  • dosledno uporabo obdavčevanja za doseganje učinkovitejše izrabe energije;
  • izboljšanje učinkovitosti proizvodnje toplote in električne energije, prenosa in distribucije;
  • EU potrebuje korenite spremembe, da bi zagotovila dolgoročno vizijo prihodnosti obnovljive energije v EU, pri čemer bi gradila na obstoječih instrumentih, zlasti direktivi o obnovljivih virih električne energije. To je bistveno za uresničenje sedanjih ciljev in spodbujanje nadaljnjih naložb, inovacij in delovnih mest. Izziv politike obnovljivih virov je najti pravo ravnovesje med vzpostavitvijo velikega obsega obnovljive energije danes in čakanjem na jutri, ko bodo raziskave znižale njene stroške. Iskanje pravega ravnovesja pomeni upoštevanje naslednjih dejavnikov:
  • uporaba obnovljive energije danes je na splošno dražja od uporabe ogljikovodikov, toda razlika med njima se manjša - zlasti kadar se vračuna cena podnebnih sprememb;
  • ekonomije obsega lahko zmanjšajo stroške obnovljivih virov, toda za to so danes potrebne večje naložbe;
  • obnovljiva energija pomaga izboljšati zanesljivost energetske dobave v EU in sicer s povečanjem deleža doma proizvedene energije, razvejanostjo mešanice goriv in virov uvoza energije ter povečanjem deleža energije iz politično stabilnih regij ter z oblikovanjem novih delovnih mest v Evropi;
  • zaradi obnovljive energije nastaja zelo malo ali nič emisij toplogrednih plinov, njena uporaba ima zato večinoma zelo pozitiven učinek na kakovost zraka.

Stalni porast porabe energije

Kako bomo to dosegli?

Doseganje 20 % cilja bo zahtevalo veliko rast v vseh treh sektorjih obnovljive energije: električne energije, biogoriv ter ogrevanja in hlajenja. Toda v vseh sektorjih so politični okviri,sestavljeni v določenih državah članicah, dali rezultate, ki dokazujejo, kako je to mogoče.

Obnovljivi viri imajo možnost, da zagotovijo približno eno tretjino vse električne energije v EU do leta 2020. Vetrna energija pokriva približno 20 % potreb po električni energiji na Danskem, 8 % v Španiji in 6 % v Nemčiji. Za stroške ostalih novih tehnologij, ki so precej visoki - fotovoltaične, sončne energije, energije plimovanja in valov - se napoveduje, da se bodo znižali.

V sektorju ogrevanja in hlajenja se bo napredek pričakoval na področju več tehnologij. Å vedska ima npr. več kot 185000 geotermalnih toplotnih črpalk. Nemčija in Avstrija vodita na področju sončne energije. Če bi ostale države članice sledile tem številkam, bi delež obnovljive energije v ogrevanju in hlajenju poskočil za 50 %. 

Kar zadeva biogoriva, je Švedska že dosegla 4-odstotni tržni delež za bioetanol na trgu z bencinom, Nemčija pa je vodilna v svetu po biodizlu, saj ima 6-odstotni delež na trgu z dizlom. Do leta 2020 bi se lahko delež biogoriva v prometu povzpel na 14%. 

Ta 20-odstotni delež je res velikopotezen cilj, za njegovo uresničitev pa bodo potrebna velika prizadevanja vseh držav članic. Pri prispevku vsake države članice k doseganju cilja Unije se bodo morale upoštevati različne nacionalne razmere in izhodiščne točke, vključno z značilnostmi energetske mešanice posamezne države. Državam članicam bi se moralo dopustiti, da spodbujajo obnovljive energije, ki najbolje ustrezajo njihovemu specifičnemu potencialu in prednostnim nalogam. Način, po katerem bodo države članice dosegle svoje cilje, mora biti določen v nacionalnih akcijskih načrtih, o katerih obvestijo Komisijo. Ti načrti morajo vsebovati sektorske cilje in ukrepe, ki so usklajeni z doseganjem dogovorjenih skupnih nacionalnih ciljev. V praksi bodo morale države članice v zvezi z izvajanjem svojih akcijskih načrtov določiti lastne specifične cilje za električno energijo, biogoriva, ogrevanje in hlajenje, katere bi preverila Komisija, s čimer bi se zagotovilo, da se doseže splošni cilj. 

Z izboljšano učinkovito rabo končne energije bo mogoče na gospodarsko učinkovit način izkoriščati morebitne gospodarne prihranke energije. Poleg tega bi prehod na energetsko učinkovitejše tehnologije še dodatno spodbudil inovativnost in konkurenčnost Skupnosti, kakor je poudarjeno v Lizbonski strategiji. V Direktivio učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah je postavljen cilj 9% zmanjšanje rabe energije v devetih letih, kar pomeni 1% prihranka na leto. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo prednosti izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks na vseh ravneh, vključno, in zlasti, javnega sektorja. Kadar so prizadevanja za večjo energetsko učinkovitost osnovana na spremembah v tehnologiji, obnašanju porabnikov in/ali gospodarskih spremembah, bi se bilo treba izogibati občutnega negativnega vpliva na okolje, spoštovati pa bi bilo treba prednostne družbene naloge. Pri opredelitvi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti bi bilo treba upoštevati večjo učinkovitost, doseženo zaradi razširjenosti uporabe gospodarnih tehnoloških inovacij, na primer elektronskih meritev. V tej direktivi med individualne števce po konkurenčnih cenah spadajo tudi natančni kalorimetri. Da bi lahko končni porabniki sprejemali bolj informirane odločitve v zvezi z njihovo porabo energije, bi jim bilo treba zagotoviti primerno količino informacij o tem in druge ustrezne informacije, kakršne so informacije o dostopnih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, o primerjalnih diagramih porabe končnih porabnikov ali nepristranskih tehničnih specifikacijah za opremo, ki rabi energijo, ki lahko vključuje opremo „Faktor štiri“ (podvojitev učinkovitosti in prepolovitev rabe energije), ali podobno opremo. Poleg tega bi bilo treba potrošnike na dejaven način spodbujati k rednemu odčitavanju svojih števcev. Za merjenje napredka pri varčevanju se bodoi zdajali tako imenovani „beli certifikati“. To so certifikati, ki jih izdajo neodvisni certifikacijski organi in potrjujejo zahtevke o varčevanju z energijo udeležencev na trgu, ki so posledica ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti.

Prihranki energije se določijo z merjenjem in/ali oceno porabe pred in po izvedbi ukrepa,ob zagotavljanju normalizacije za zunanje pogoje, ki ponavadi vplivajo na porabo energije. Pogoji, ki ponavadi vplivajo na rabo energije, se lahko sčasoma spremenijo. Taki pogoji so lahko posledica enega ali več verjetnih dejavnikov, kot so:

  • (a) vremenski pogoji, kot je temperaturni primanjkljaj;
  • (b) stopnje zasedenosti;
  • (c) odpiralni čas za nestanovanjske stavbe;
  • (d) instalirana moč opreme (zmogljivost opreme); proizvodni program;
  • (e) tovarniška zmogljivost, stopnja proizvodnje, količina ali dodana vrednost, vključno s spremembami na ravni BDP;
  • (f) urnik za montažo in vozila;
  • (g) razmerje glede na druge enote.

Obstaja več metod zbiranja podatkov za meritev in/ali oceno energetskih prihrankov. V času ocenjevanja energetske storitve ali ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti pogosto ne bo mogoče, da bi se zanašali samo na meritve. Zato obstaja razlikovanje med metodami za merjenje prihrankov energije in metodami za ocenjevanje prihrankov, pri čemer se pogosteje uporabljajo slednje.

V okviru direktive so navedeni nekateri primeri ustreznih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti:

v stanovanjskemin terciarnem sektorju:

  • (a) ogrevanje in hlajenje (npr. toplotne črpalke, novi učinkoviti kotli, namestitev/učinkovita posodobitev sistemov za daljinsko ogrevanje/hlajenje.);
  • (b) izolacija in prezračevanje (npr. izolacija votlih sten in stropa, dvojna/trojna zasteklitev oken, pasivno ogrevanje in hlajenje);
  • (c) topla voda (npr. namestitev novih naprav, neposredna in učinkovita raba pri ogrevanju prostorov, pralni stroji.);
  • (d) razsvetljava (npr. nove učinkovite sijalke in predstikalne naprave, digitalni nadzorni sistemi, uporaba detektorjev gibanja za sisteme razsvetljave v poslovnih zgradbah);
  • (e) kuhanje in hlajenje (npr. nove učinkovite naprave, sistemi vračanja toplote);
  • (f) druga oprema in naprave (npr. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije, nove učinkovite naprave, časovni nadzor za optimiranje rabe energije, zmanjšanje izgub v stanju pripravljenosti, montaža kondenzatorjev za zmanjšanje jalove moči, transformatorji z nizkimi izgubami);
  • (g) izraba obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, pri čemer se zmanjša nakup energije (npr. sistemi s sončnimi zbiralniki za pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje in hlajenje prostorov s pomočjo sončne energije);

V industrijskem sektorju

  • (h) proizvodni procesi (npr. učinkovitejša uporaba stisnjenega zraka, kondenzata, stikal in ventilov, uporaba samodejnih in integriranih sistemov, učinkovitost v stanju pripravljenosti);
  • (i) motorji in pogonski sistemi (npr. povečana uporaba elektronskih krmil, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo, celostno programiranje aplikacij, frekvenčna pretvorba, električni motorji z visokim izkoristkom);
  • (j) ventilatorji, pogonski sistemi s spremenljivo hitrostjo in prezračevanje (npr.nove naprave/sistemi, uporaba naravnega prezračevanja);
  • (k) upravljanje povpraševanja (npr. uravnavanje obremenitev, nadzorni sistemi za zmanjšanje konic);
  • (l) soproizvodnja z visokim izkoristkom (npr. naprave za soproizvodnjo toplote inelektrične energije).

Eden izmed ukrepov energetske učinkovitosti je tudi standardizacija izdelkov, ki rabijo energijo. V okviru tako imenovane »Eco design« direktive se želi znižati potencialne okoljske vplive izdelkov, ki rabijo energijo (IRE) in doseči visoko raven varstva okolja, kar bo na koncu koristilo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom.Trajnostni razvoj zahteva tudi primerno upoštevanje zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vplivov predvidenih ukrepov. Izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov prispeva k zanesljivosti oskrbe z energijo, ki je predpogoj za preudarno gospodarjenje in torej za trajnostni razvoj.

Ta direktiva predvideva določitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izdelki, ki rabijo energijo, za katere veljajo izvedbeni ukrepi, da so dani v promet in/ali v uporabo.

Kot splošno načelo velja, da je treba porabo energije IRE v stanju pripravljenosti ali kadar niso v fazi delovanja, zmanjšati na najnižjo vrednost, ki je potrebna za ustrezno delovanje.

Merilo sicer predstavljajo izdelki ali tehnologije, ki so dostopni na trgu, tudi mednarodnem, in prinašajo najboljše rezultate, vendar naj bi bila raven zahtev za okoljsko primerno zasnovo določena na temelju tehnične, ekonomske in okoljske analize. Prožnost metode za ugotavljanje ravni zahtev lahko olajša hitro izboljšanje okoljske učinkovitosti. Prednost bi morale imeti alternativne rešitve, kot je na primer samoreguliranje v industriji, če bi cilje politike s takimi ukrepi lahko dosegli hitreje ali ceneje kot z obveznimi ukrepi. Zakonodajne ukrepe bi potrebovali tam, kjer se tržne sile ne bi razvijale v pravo smer ali ssprejemljivo hitrostjo.

Zelo pomembno je tudi označevanje pisarniške opreme z oznako »Energy Star« (energijska zvezda), ki pomeni, da oprema z to oznako rabi zelo malo energije in pomaga varovati okolje.Pisarniška oprema kot so računalniki, monitorji, printerji, kopirni stroji in podobno povzročajo znatno povečanje rabe električne energije v Evropski unij. V letošnjem letu je bila sprejeta tudi zakonodaja, ki nalaga institucijam Evropske komisije in javnim upravam, da upoštevajo pri svojih javnih naročilih zahteve glede energetske učinkovitosti izdelkov, ki jih uporabljajo v pisarnah.

Kot zaključek lahko dodamo, da je spremljanje razvoja in nastajanja zakonodaje na področju energije velikokrat suhoparno in zahteva veliko časa. Vendar pa je dejstvo, da se le tako lahko na prihajajoče vse ostrejše zahteve pravočasno pripravimo. Hkrati lahko v njej najdemo tržno priložnost ali izziv.

VIRI

Direktiva 2006/32/es Evropskega parlamenta in Sveta zdne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah 93/76/egs

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Uredba (es) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme.



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje