Plinske instalacije

Tekoči zemeljski plin, kratica F


Utekočinjeni plini so ogljikovodik v prvi vrsti Propan in Butan, kot tudi mešanice obeh, to je stranski produkt pri rafiniranju nafte. Gre za zemeljski plin v tekočem stanju, ki je ohlajen na -162 °C. Z utekočinjenjem zemeljskega plina se njegov volumen bistveno zmanjša, kar omogoča skladiščenje večje količine energije v manjših rezervoarjih. Zaradi doseganja bistveno manjših volumnov v primerjavi z zemeljskim plinom in večji energetski učinkovitosti postaja utekočinjen zemeljski plin vse bolj priljubljena alternativa. Danes se preko vstopnih terminalov UZP že skoraj desetina vse svetovne trgovine zemeljskega plina odvija v obliki utekočinjenega zemeljskega plina.

G4-4
G4-4

G4/4 Tekoči plin (F)

Vrsta plina

Zrak plin, skrajšano L:

V tej 4. družini plinov so zajeti vsi utekočinjeni plini/ zrak in zemeljski plini/zrak z mešanicami različnih sestav. Plini, ki spadajo v isto skupino, so zamenljivi. Potrebujejo pline iz različnih skupin, ki jih danes pretvorimo ali prilagodimo aditivom, kot tudi utekočinjenega zraka.

Atmosferski plini so glavni sestavni del zraka, ki ga dihamo. Sem spadajo zrak, argon, ogljikov dioksid, helij, dušik in kisik. Proizvodnja kisika in dušika je predvsem za ločevanje zraka v njegovih komponentah. To običajno zmanjša temperaturo zraka, dokler se vsaka komponenta lahko utekočini in odstrani. Ogljikov dioksid nastaja kot stranski produkt pri različnih kemijskih postopkih predelave.

Bioplin: plin iz organskih snovi in odpadkov. Glavne sestavine so metan in ogljikov dioksid.

Fizikalne lastnosti in značilnosti gorenja.

Naslednje preglednice vsebujejo tipične orientacijske vrednosti za zemeljski plin in druge podatke, ki jih včasih predstavljajo različni viri.

Preglednica:  G 5/1    1. Skupina plinov: zemeljski plin in za daljinsko vodenje, skrajšano F

Oznaka  1)  2)

Enota

A: Zemeljski plin

B: Daljinsko vodeni

Wobbe-Index Wo (Ws)

kWh/m3

6,4 – 7,8

7,8 – 9,3

Utekočinjanje Wo (Hs)

Kurilna vrednost Hu (Hi)

kWh/m3

4,6 -5,5

6,4 -7,8

5,0 -5,9

4,4 – 5,2

Relativna gostota d

    -

0,40 – 0,60

0,32 – 0,55

Tekoči tlak p

mbar

Minimalno 7,5 na napravi

Sestava

H2

CO

CH4

CnHm

CO2

N2

O2

 

 

 

    -%

(zemeljski plin)

51,0

18,0

19,0

  2,0

  4,0

  6,0

   -

(koksarniški plin)

54,5

5.5

25,3

2.3

2.3

9.6

0,5

 

2) Indeks Wobbe

Indeks Wobbe nam pravzaprav pokaže pravilen prikaz kurilne vrednosti zemeljskega plina, ki ga dovajamo po plinski cevni instalaciji, do odprtine, ki je v gorilniku.

Wobbe indeks je značilna vrednost za skupine gorivnih plinov, kot so propan, butan, metan itn. Energijska ali kurilna vrednost plina je sorazmerna z njegovo specifično težo. Z njim si pomagamo pri izračunu za zamenljivost plina pri plinskih napravah. Odvisno od energijske vrednosti zgorevanja po formuli za izračun indeksa Wobbe Wo (Ws) in formule za izračun indeksa (spodnja formula) Wu (Wi), ki se razlikujeta:

d je mera za razmerje gostote (relativna gostota) glede na zrak (glej preglednico G6/1).

Preglednica G5/2    2. Zemeljski plin, kratica N (naravni plin)

Oznaka  1)  2)

Enota

Skupina LL (L)

Skupina  E (H)

Wobbe-Index Wo (Ws)

kWh/m3

10,5 – 13

12,8 – 15,7

Utekočinjanje Wo (Hs)

Kurilna vrednost Hu (Hi)

kWh/m3

8,4 - 11,2

7,6 – 10,1

10,4 -  13,1

9,4 –   11,8

Relativna gostota d

    -

     0,50 – 0,70

Pretočni tlak p

mbar

Minimalno 18 na napravi

Sestava

CH4

C2H6

C3H8

C4H10

N2

CO2

 

 

 

    -%

 

82,0

  3,3

  0,6

  0,3

12,6

  1,2

  

 

85,4

 8,0

 2,9

1,0

0,7

2,0

 

Pred zagonom plinskega trošila je treba preveriti podatke s tipske tablice trošila in jih primerjati s podatki o Wobbe indeksu za distribuirani plin. Preveriti je treba tudi, če so trošila primerna za delovanje pri predvidenem delovnem nadtlaku.

Trošilo lahko nastavimo na nazivno toplotno obremenitev, ki je lahko nižja od maksimalne toplotne obremenitve trošila. Nazivna toplotna obremenitev ne sme biti nižja od minimalne toplotne obremenitve trošila. Nastavljeno nazivno toplotno obremenitev je treba trajno označiti na tipski tablici trošila. Nazivno toplotno obremenitev najlaže nastavimo po volumetrični metodi s pomočjo plinomera.

Kurilna vrednost (prej tudi kalorična vrednost) DHco(glej tudi standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih. Kurilno vrednost merimo največkrat z bombnim kalorimetrom. Lahko jo podamo v različnih oblikah:

energija/mol goriva npr. kJ/mol

energija/maso goriva npr. MJ/kg

energija/volumen goriva npr MJ/l

Kurilna vrednost je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje ali v utekočinjanje. Utekočinjanje poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka. Ob utekočinjanju plin odda izparilno toploto. Obratni fazni prehod izparevanja je evaporacija +

V kemiji pomeni utekočinjanje kemijsko reakcijo, v okviru katere se dve spojini (reagenta) povežeta v novo spojino (produkt kemijske reakcije), pri čemer izstopi manjša molekula. Primer utekočinjanja je tvorba amida iz amina in karboksilne kisline, pri čemer izstopi voda.

Kurilna vrednost je odvisna od mase energijske vrednosti, izražene v kilo džulih na (kilogram) gramov v J/g ali J/kg, kar je povezano s prostornino toplotne mase na liter v J/l ali na kubični meter v J/m³. Za plinaste sestavine, ki se nanašajo na prostornino kurilne vrednosti pri 101.325 Pascala in pri 25 °C v standardnih pogojih. Informacije, ki so nato podane v kilo džulih na standardni kubični meter, kot na primer J/m³, pri čemer je "ta" "v standardnem stanju".

Treba je ločiti nizko in visoko kurilno vrednost. Pri popolnem zgorevanju ogljikovodikov nastaneta dva produkta CO2 in H20. Toplota, ki pri tem nastane, je nizka kurilna vrednost, zraven pa je še voda v obliki pare, ki ima tako imenovano latentno toploto. Če paro utekočinimo, dobimo nekaj toplote, ki jo prištejemo k nizki kurilni vrednosti, da dobimo visoko kurilno vrednost.

Operacijska kalorična vrednost

Operacijska kalorična vrednost (Hu,B na primer Hi,B) nekega plina je toplota, ki se preračunano sprosti v delovnem stanju pri  +15 oC in 1025 milibara.

Nove evropske kratice (po DIN EN 437):

namesto H0 ali  W0  → Hs in Ws

namesto Hu ali  Wu  → Hi ali Wi

Preglednica G5/3  -  3. Utekočinjeni plin, skrajšano F (primerjava s preglednico G 6.1)

Oznaka  1)  2)

Enota

Propan

Butan

Wobbe-Index Wo (Ws)

kWh/m3

22,6

25,7

Utekočinjanje Wo (Hs)

Kurilna vrednost Hu (Hi)

kWh/m3

28,3

26,0

37,2

34,3

Relativna gostota d

    -

1,55

2,09

Prostornina/kg plina 0 oC

Prostornina/kg - tekoči

m3/kg

    l/kg

0,508

1,880

0,373

1,680

Pretočni tlak p

 

 

mbar

 

 

 

Minimalno 50

 

Nadzor

 zračnega tlaka

Sestava

-

C3H8

C4H10

 

Preglednica G5/4  -  4. Zračni plin, skrajšano L

Oznaka  1)  2)

Enota

Utekočinjeni plin/

zrak

Zemeljski plin/

zrak

Wobbe – indeks Wo (Hs)

kWh/m3

6,8 7,0

25,7

Utekočinjanje Ho (Hs)

Kurilna vrednost Hu (Hi)

kWh/m3

7,5

6,9

37,2

34,3

Relativna gostota d

    -

1,15 – 1,22

0,75 – 0,85

Pretočni tlak p

 

 

 

Pretočni tlak p

 

 

mbar

 

 

 

minimalno 12

 

minimalno 7,5

Sestava

-

CnH8/zrak

CH4/zrak

 

Relativna gostota

Za oskrbo s plinom in o potrebnih varnostnih ukrepih, igra relativna gostota plinskega tlaka in vžiga vnetljivih plinov pomembno vlogo.

Poleg gostote se pričakujejo v primeru zgorevalnih plinov z relativno gostoto (prej specifično težo) in so iz gostote plina oziroma gostote zraka (zrak = 1):

G7-1
G7-1

    (brez dimenzij)

 

Preglednica  G 6/1 - Gostota in relativna gostota nekaterih pomembnih plinov

Plin

       Gostota pplin

           kg/m3

Relativna gostota

               d   

Vodik                           H2
Metan                         CH4
Dušik                           N2
Ogljikov monoksid    CO

0,090

0,717

1,250

1,251

0,070

0,555

0,967

0,968

Zrak

1,293

1,000

Kisik                             O2
Ogljikov dioksid         CO2
Propan                        C3H8
Butan                          C4H10

1,429

1,977

2,004

2,703

1,105

1,529

1,550

2,090

 

Z relativno gostoto d ugotovimo, ali je plin lažji oziroma težji od zraka (glej preglednice od G 5/1 do 5/4). Pri plinski mešanici se dobi vsota relativne gostote posameznega produkta in rezultate vsote posameznih artiklov s posamezno relativno gostoto in prostorninske deleže.

 I.K.



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje