Vodovod

Protipožarna zaščita

Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode, žal, pa zahtevajo tudi veliko število smrtnih žrtev.


Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd. slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema, z vsemi omenjenimi problemi se srečujemo skoraj vsak dan.

 

Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo "flashover" oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje je potek požara odvisen predvsem od geometrije in ventilacije prostora ter količine gorljivih snovi.

 

Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.

 

Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito

 

Aktivna požarna zaščita

Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnje širjenje ognja.

 

Aktivno požarno zaščito , med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.

 

Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sistemi za vodno gašenje požarov preko omrežja opremljenega s hidranti.

Slika 1 - Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti

 

Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.

 

Slika 2 - Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

 

V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih,ki so na srečo do sedaj končali brez žrtev. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.

 

 

Slika 3 - Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje

 

Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami

Tlačna cev po DIN 14 811

Oznaka

DN

d 1

D

C 42

C 52

B

A

  25

  42

  53

  75

112

  25 mm

  42 mm

  52 mm

  75 mm

110 mm

Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:

  • pasivna požarna zaščita
  • aktivna požarna zaščita
  • organizacijski ukrepi

 

Zakonske zahteve

Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara:

 

  • zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta
  • zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt
  • določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije
  • preprečevati širjenja požara po objektu
  • preprečevati širjenja požara na sosednje objekte.

 

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222

Model

 Podometni hidrant

Model

Nadometni hidrant

A

Z avtomatskim praznjenjem, dodatna zaščita vode

A

2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem

AD

Isto kot A, toda z dodatnim zapiranjem

B

2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje

B

Brez avtomatskega praznjenja

Dodatek U

Predvideno kot dodatna zaščita

BD

Isto kot B, toda z dodatnim zapiranjem

Dodatek D

Z dodatnim zapiranjem

Dodatek št. 1

Priključek spodaj; vgradnja zraven cevne instalacije

 

 

Dodatek F

Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodoma

Dodatek št. 2

Stranski priključek; montaža zraven cevne instalacije

DN

80   1) 100

DN

DN 80:

DN 100:

 

DN 150:

80, 100, 150

2 zgornja C-izvoda

2 zgornja B-izvoda

1 spodnji A-izvod

2 zgornja B-izvoda

1 spodnji A-izvod

Način označevanja

Hidrant DIN 3221 - AD2-80-1,5

Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), s premerom DN 80 in z dvojno zaporo (D) za stransko vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500 mm (1,5) m.

1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80

Oznaka

Hidrant DIN 3222-AFUD-100-1,25

Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohišjem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev 1250 mm (1,25) m.

 

Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno tehnična preglednika obeh strok.

 

  • Zavezanec mora:
    skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
  • skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
  • hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.

 

Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.

 

S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.

 

Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.

 

Za hidrantn o omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.

Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.

Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine.

Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma s prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.

 

Slika 4 - Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo škropilnikov (šprinklerjev)

 

Legenda:

1)        Zbiralnik vode

2)        Črpalna naprava

3)        Tlačni vodni zbiralnik

4)        Stisnjeni zrak

5)        Krmilni ventil

6)        Optični alarmni signal

7)        Omrežje za škropilnike (Sprinkler)

8)        Tlačno stikalo

9)        Alarmna naprava

 

Sistem za avtomatsko javljanje požara uporabljamo zazgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sirenoin prenosom alarma na varnostni nadzorni center in gasilcem.

 

Preglednica4 - Dolžina gasilskih cevi

Gasilske cevi

Å kropilni cevni nastavek po DIN 14200

Kratka

Oznaka

d1

Mm

Dolžina

M

Teža

3) kg

Vsebina

l/m

Vsebina

 l

Tlak

  p

bar

 

4 <s



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje