Zaporne naprave
Plinske cevi morajo biti opremljene z DVGW odobrenimi zapornimi napravami. Ti so:
- Kot glavna naprava za zapiranje neposredno takoj zadaj za dovodom v hišo in priključene na hišno instalacijo.
- Ob vznožju vsakega dvižnega voda.
- Pred vsakim plinomerom, če ni pri enem samem števcu vgrajena glavna zaporna naprava v samem prostoru.
- za vsako priključeno plinsko napravo.
Pri vgradnji instalacij do premera DN 50 se največ uporabljajo krogelni ventili (tako imenovani stožčasti ventili z rumenim držalom), prav tako krogelni ventili in lopute, ki se pri zapiranju zavrtijo za eno četrtino. Za večje instalacije vgradimo zaporne zasune (klinaste ploščate ventile; ravne ploščate ventile; membranske in zaporne ventile.
Glavna zaporna naprava
Slika G 54/1 Glavna zaporna naprava
Glavna zaporna naprava (GZN) v skladu z DIN 3537-1 je vgrajena neposredno za dovodom hišne priključne , ki je lahko vgrajena tudi na dostopnejšem mestu. Lahko je vgrajena tudi skupaj s tlačnim regulatorjem in plinomerom zunaj zgradbe in nameščena v lastni priključni. Pri hišni priključni instalaciji ≥ DN 80 je zaporna naprava nameščena zunaj zgradbe z dodatno zaporno opremo oziroma prekrita s cestno kapo.
Stožčasti ventil
Stožčasti ventil je armatura s konično obliko zapornega telesa z mrtvim hodom, kar je bistvo nasprotno s kroglično pipo. S premičnim delom v obliki prisekanega stožca z odprtino, pri kateri se pretok določa z zasukom stožca. Izdelani so po DIN 3529 in DIN 3532-3534 standardu in se uporabljajo za manjše dimenzije cevi kot prehodni ventil. Izdelani morajo biti iz nerjavečih materialov. Stožec ali vtič ventila sta sestavljena iz vrtljivega tesnilnega stožca z okroglo prehodno odprtino, kar pomeni, da je pri eni četrtini vrtljaja ventil zaprt.
Slika 54/2 – Stožčasti ventil
Položaj regulacijskega nastavka ventila mora biti otipljiv z ročnim oprijemom ali z nastavnim ključem, ki mora biti že navzven prepoznaven po videzu ali po položaju ustrezne zareze. Ventil se zapira z vrtenjem ročice v desno smer.
Prehodni ventil
Za večje premere cevi še zlasti za oskrbovalne instalacijske cevne napeljave se uporabljajo različne vrste ventilov. V vodovodnih in plinskih cevnih napeljavah uporabljamo prehodne ploščate ventile, z vijačnim vretenom za uravnavanje pretoka oziroma tlaka.
Slika 54/3 – Ploščati ventil na prirobnice
Z odmikom pomičnega vretena od okrogle odprtine se skoznjo pretakajo tekočine ali razni plini. Ventile je mogoče zapirati in odpirati s kolesom ali z ročico. Pri podzemni vgradnji lahko ventil odpiramo in zapiramo s pomičnim vretenom in z ustrezno dolgo palico, ki sega tik pod tlemi. S talnim pokrovom, ki je vgrajen na ravni ulice ali pločnika zakrijemo notranjost odprtine, kjer je vgrajen venil.
Priključna oprema
Vse plinske naprave (naprave na plinasta goriva), morajo biti povezane s priključnimi armaturami, ki so odobrene in skladne po DVGW predpisih. Razlikovati je treba med:
- stalnimi povezavami in
- snemljivimi povezavami.
Fiksne povezave
Fiksne povezave so narejene kot:
- končne armature
- s cevnimi priključki za plinske naprave, bodisi kot fleksibilni cevni plinski priključki po DIN 3383-2 ali izdelani iz nerjavečih jeklenih cevi po DIN 3384 ali izvedene kot toge plinske cevi, ki so odobrene skladno s plinovodnimi materiali
- Privitja, ki jih je mogoče razstaviti le z orodjem.
Snemljive povezave
Plinske povezave, ki jih lahko snamemo, morajo biti takšne, da spuščajo plin v plinsko napravo samo takrat, ko je ventil za prehod plina odprt in je cev mogoče sneti le, ko je prehod plina zaprt.
Slika G 55/1 – Varnostni priključek z gibko cevjo za plin
Ločljiva povezava je sestavljena iz:
- varnostnega priključnega ventila po DIN 3383-1
- varnostne plinske gibke cevi obdane s kovinskim oklepom iz nerjavečega jekla DN 12 (C), s priključnim nastavkom (B), ki ga je mogoče z roko in brez potrebnega orodja izključiti iz varnostne plinske pipe, je pritrjena v plinsko vtičnico (A), glej sliko G55/2. Cev je pritrjena s šesterokotno vtičnico za plinske naprave.
Gibka plinska varnostna cev iz nerjavnega jekla ali plastike z zunanjo gibko cevjo v zaščitnem kovinskem oklepu iz nerjavnega jekla, omogoča fleksibilno, varno in priročno priključitev naprave. Standardne dolžine cevi so 500, 800, 1000, 1250 in 1500 mm.
Slika 55/2 – Varnostni plinski priključki za varno delovanje
|
Način delovanje varnostnega plinskega priključka: 1. Vstavitev priključka v cev. Ročica v vodoravnem položaju pomeni, da je ventil zaprt in ni mogoč pretok plina. 2. Ročica v pokončni legi. Cev je trdno pritrjena na plinsko pipo in se sprosti pri odpiranju. 3. Z roko je treba pritisniti na ročico in jo zavrteti. Pretok plina se odpre, cevna spojka se zapre in odklop cevi je nemogoč! |
Plinske kurilne naprave so po pravilu na plinski strani priključene s togim priključkom, če niso trdno zasidrane ali že trdno povezana z drugimi instalacijami. Fleksibilni priključni vodi za plinske naprave morajo biti iz nerjavečega jekla in so razporejeni tako, da se ne morejo pretirano segrevati ali dotikati z izpušnimi plini.
Slika G 55/3 – Priključek za plinski štedilnik
I.K.
