Spremljanje plamena se lahko opravi:
Toplotnim nadzorom
Pri starejših napravah, ki zaradi odklona bimetala sprostijo oskrbo s plinom, ali - za novejše naprave, ki s termoelektričnim tokom tečejo skozi termoelement. Pri tem se uporabi učinek temperaturne razlike na kontaktni strani dveh različnih kovin ali kovinskih zlitin, ki povzročata različne raztezke, kar je vzrok različnih električnih napetosti, ki delujejo v zaprtem krogu na tuljavo elektromagneta. Ta potegne vzmetni plinski ventil in ga drži odprtega tako dolgo, dokler pilotni plamen gori.
Slika G 66/1 – Toplotno-električne vžigalne varnostne naprave
Toplotno električni varnostni vžig
- A V mirovanju: Zaporna vzmet drži glavni ventil zaprt in s tem je dovod plina zaprt.
- B vžig: S pritiskom na gumb, se ventil za plin stisne proti magnetni tuljavi in odpre glavni ventil. Dovod plina se sprosti in hkrati zapre s pomožnim ventilom pot proti glavnemu gorilniku. Pilotni plamen se vžge. Zaradi temperature se razvije električna napetost, ki spodbudi elektromagnet.
- C Delovni položaj: S pilotnim plamenom proizvedena magnetna sila drži trdno pritisnjeno sidrno ploščo. Ko spustite gumb za dobavo plina se dovod plina za pilotni plamen in glavni gorilnik odpreta. Pri ugašanju pilotnega plamena gre magnetna sila nazaj in samodejno z vzmetno močjo zapre plinski ventil, ki dovaja plin (glej sliko G 66/1). Obe napravi, bimetal in termočlen se odzoveta relativno počasi. Uporabljajo se samo za plinske naprave v gospodinjstvu in pri gorilnikih brez ventilatorja, do nazivne toplotne moči 350 kW.
- Električno: Spremljanje ionizacije nadzora plamena začne električna prevodnost plamena, ki v obratovalnem stanju zapira električni tokokrog, ki je prekinjen v odsotnosti plamena. Odzivni čas je relativno kratek. Slabost je obraba toplotno zelo obremenjene elektrode. Ionizacija nadzora plamena se uporablja predvsem pri tlačnih plinskih gorilnikih in večjih napravah.
- Optično: Pri UV nadzoru plinskega plamena se uporablja UV sevanje s pomočjo UV občutljivih diod. S pomočjo UV - sevanja plamena, se v napolnjeni iz kvarca izdelani stekleni posodi z dvema elektrodama plin, ionizira, s čimer se ustvarja trenutni impulz pretoka, ki preko ojačevalnika uravnava plamenski rele. Prednost je zelo kratek vklopni čas.
Slika G 66/2 - Spremljanje ionizacije z nadzorom plamena
Pri novejših izvedbah plinskih naprav za segrevanje sanitarne tople vode in vode za ogrevanje (Junkers / Bosch), ki povzroča vžig plinskega plamena z integrirano instalacijo, vodena v integrirani hidrodinamični generator. Ko se pipa na vodovodni instalaciji odpre in voda teče, generator ustvarja stik. Ni potrebno nobenega dodatnega vira energije.
Varnostni čas ogrevanja
Čas varnosti je najdaljše dovoljeno časovno obdobje med nadzorno enoto za dovod gorilnega plina in javljalnika, da ni plamena.
Treba je razlikovati med
- varnostnim časom "zagon, ki je čas, da se začne z začetnim delovanjem gorilnika in se konča s prekinitvijo plamena oziroma z blokado oskrbe s plinom - in
- varnostnim časom "stanje delovanja", ki je čas, za začetek z ugašanjem plamena iz stanja delovanja, ko se konča z blokado oskrbe s plinom.
Preglednica G 67/1 varnostni čas za plinske atmosferske gorilnike (brez ventilatorja)
|
Nazivna obremenitev gorilnika |
Maksimalni delovni čas v sekundah |
|||
|
Na zagonu |
V pogonu |
Ponovni vžig |
Ponovno delovanje |
|
|
≤ 120 kW |
15 1) 10 |
30 1) 10 |
dopustno |
|
|
> 120 kW ≥ 350 kW |
15 1) 5 |
30 1) 5 |
Dopustno |
|
|
> 350 kW |
10 1) 5 2) |
5 1) 1 |
dopustno |
|
|
1) Gorilnik s trajno gorečim vžigalnim plamenom 2) S počasnim odpiranjem varnostne armature. |
||||
Preglednica G 67/2 - Varnostni čas za plinske tlačne gorilnike (z ventilatorjem)
|
Nazivna obremenitev gorilnika |
Maksimalni delovni čas v sekundah |
||
|
Zagon 1) |
Ponovni zagon |
Brez ponovnega zagona
|
|
|
≤ 50 kW |
5 |
1 |
- |
|
≤ 120 kW |
3 |
1 |
- |
|
> 120 kW ≥ 350 kW |
3 |
1 |
1 |
|
> 350 kW |
3 |
Nedopustno |
1 |
|
1) Pomembno je, da je na koncu dosežena toplotna moč varnostnega časa. |
|||
Ponovni vžig: Ponovni vžig je postopek, v katerem se v odzivnem času po ugasnitvi plamena, vžig gorilnika ponovno vključuje v delovanje, medtem ko v času mirovanja vzdržuje dovod goriva.
Ponovni zagon: Ponovni zagon je postopek, pri katerem se po ugasnitvi vžigalnega plamena v delovnem stanju plin izključi in v skladu s programom za ponovni vžig, izvaja poskus za delovanje, ki se začne samodejno. Ponovni vžig se začenja znova z operacijskimi pogoji ali ne pogoji plamena, ko se izteče varnosti čas zaustavitve zaradi napake, ki je povzročila ustavitev delovanja.
Slika G 67/3 – Shema varnostnega vžiga in vžiga zaradi motenj
- stikalo za zračni tlak, podobno kot je opisano v poglavju G 5.4.2
- stikalo pretoka
- hitrost varovala ali
- za merjenje pretoka zraka naprave s signalnimi napravami.
Nadzorni sistem pretoka
Nadzorni sistem pretoka za plinska kurišča z atmosferskim gorilnikom preprečujejo zastoje, povratni pretok in seveda prekinitev izpušnih dimnih plinov, glej poglavje G 3.2.3 (dimni plini v odprtih kaminih tipa B).
I.K.
