Dejstvo, da je z zakonom potrjeno osnovno nadomestilo za časovno obdobje 20 let za električno energijo, ki se napaja iz biomase. S tem se povečuje tudi število naprav, ki se uporabljajo posebej za fermentacijo obnovljivih surovin ali gnoja. Cena je odvisna od velikosti sistema in znaša približno 6 centov za kW/h. Poleg tega je bonus v višini 2 centa / kWh in se dodelijo za predelavo v obratih za so proizvodnjo električne energije. Pri industrijski proizvodnji bioplina prideta za uporabo v poštev predvsem gnoj in gnojevka. Zelo primerna je proizvodnja iz rastlinskih surovin, kot je koruza in razna žita, rž, silaža, različne vrste trave, zeleni odpadki, listje od sladkorne pese, krompirja, zelja in drugi rastlinski odpadki.
Postopek biološke predelave surovin
Za vračanja prevrete podlage in njihove uporabe v kmetijstvu kot kakovostno gnojilo, se namesto porabe drage energije, iz dragih mineralnih gnojil, zapre ciklus biološke uporabe surovin.
Toplota kot stranski produkt
So proizvodnja bioplina za proizvodnjo elektrike se odvija podobno, kot pri vseh elektrarnah, kjer se proizvodnja električne energije izvaja sočasno z odpadno toploto ter se neposredno uporablja za ogrevanje, toplo vodo ali procesno toploto. To pokriva okoli 35 % električne energije in 45 % toplotnih izgub, celotni izkoristek pa znaša v povprečju okoli 60 do 65 %. Ti podatki pomenijo za ugodno energetsko učinkovitost. Seveda pa se zastavlja vprašanje ali je takšno tudi povpraševanje za električno in toplotno energijo in če je takšno povpraševanje tudi v poletnih mesecih, ko ni prisotno ogrevanje.
Bioplin kot gorivo
Približno 30 % porabljene energije pade na promet s prevozi emisij C02, ki vodi do povečanja učinka tople grede. Biometan je naraven in obnovljiv vir energije, proizveden iz bioplina. Po kemijski sestavi in lastnostih je biometan primerljiv z zemeljskim plinom (ZP), zato ga lahko dovajamo v omrežje zemeljskega plina. Biometan lahko uporabljamo brez omejitev v 100-odstotni koncentraciji ali ga v poljubnem razmerju mešamo z zemeljskim plinom za učinkovito oskrbo z električno energijo, proizvodnjo toplote ali kot gorivo v vozilih s pogonom na zemeljski plin. Z biometanom lahko iz enega hektarja koruzne silaže, z avtomobilom na naravni plin prevozimo približno 70.000 km, kar je skoraj dvakratna dolžina ekvatorja. Po približno 30 % porabe energije pade na promet in C02 emisij, ki prispevajo k zmanjšanem učinku tople grede.
Vbrizgavanje zemeljskega plina v omrežje
Dolgoročni cilj industrijske proizvodnje bioplina je zamenjava večine uvoženega plina za javno omrežje z doma proizvedenim zemeljskim plinom. Po mnenju nekaterih združenj za naprave z bioplinom prevladuje mnenje, da se potencialna uporaba plina nadomesti s približno 20 % bioplina. Pogoj za hranjenje plina iz biometana v javnem omrežju je veliko višja vsebnost metana, kot po navadi, da se doseže kakovost zemeljskega plina in zahteve DVGW, kot so zapisane v delovnem listu G 260. V Skandinaviji in v Švici že obstajajo javna omrežja za dobavo bioplina. Na primer na Bavarskem je bila že pred več kot 30 leti zgrajena naprava za bioplin, ki letno z uporabo plina 3,9 milijona m3 biometana in s 96 % prisotnosti metana v javnem omrežju za uporabo zemeljskega plina. To se ujema s porabo plina za približno 1300 gospodinjstev.
Preglednica G 81/1 - Dosegljiva električna moč ob neprekinjenem delovanju
|
Surovina |
Električna moč |
|
1 ha koruza |
Približno 2 kW |
|
1 ha žito |
Približno 1,5 kW |
|
1 ha trava |
Približno 1 kW |
|
Gnojevka od krave |
Približno 0,15 kW |
|
Z 1 m3 bioplina se proizvede od 1,5 do 2,2 kW/h električne energije, glede na vsebnost metana. Za vsakih 2500 m3 bioplina na leto je treba za 1 kW moči naprave, treba instalirati elektriko. |
|
I.K.
