Prehod skozi zadnji del je oblikovan tako, da je pri prehodu ločenih materialov med ometom in kovino mogoča tudi izvedba toplotne izolacije. Nadaljnja prednost te konstrukcije je, da lahko potekata obojni deli neodvisno ena od drugega. Tako lahko najprej vgradimo pločevino na podnožju, ki jo z zadnje strani toplotno zaščitimo ali najprej izvedemo toplotno zaščito in podnožje s pločevino obdelamo kasneje. Tudi pri kasnejši obnovi balkona ali terase v oblogo s toplotno zaščito se ne sme posegati.
Do pokončnega dviga na zadnjem delu je lahko vgrajena toplotna zaščita z manjšo debelino, minimalno vsaj 20 mm, vendar z manjšo toplotno prevodnostjo, da se prepreči nastajanje toplotnih mostov. V ta namen, na primer, so izolacijski materiali iz poliuretana in s toplotno prevodnostjo okoli 0,03 W / (m • K).
Slika 561 – Povezava podnožja stavbe pri balkonih in terasah
Pritrditev pločevine na toplotnoizolacijske plošče je vedno zahtevnejše in težje, saj vložki za pritrjevanje nimajo zadostnega oprijema z izolacijsko ploščo. Za pritrjevanje potrebujemo dolge kovinske vijake, ki zaradi dobre toplotne prevodnosti predstavljajo nastajanje toplotnih mostov in v izolacijskih materialih se lahko zdrobijo. Večinoma se še danes uporabljajo vijaki z vložki za pritrjevanje lesnih materialov. Še bolje, zaradi nenehno naraščajočih zahtev, za toplotno zaščito, se vedno bolj uporabljajo toplotno izolacijski materiali visoke trdnosti iz poliuretana. Ti se lahko obdelujejo podobno kot les, kot izolacijske plošče jih lepimo in imajo pri tem toplotno prevodnost, ki je odvisna po gostoti od 0,06 - 0,1 W / (m • K).
V posameznih primerih je velikokrat odvisno, ali bo zidni priključek, izdelan iz pločevine zadovoljivo, pritrjen v takšen konstrukcijski material. Optimalno bo pritrjevanje s pritrjevalnimi vložki, saj bo celotna gred nato napolnjena z izolacijsko peno. Odporna povezava proti dežju med pločevino in toplotno izolacijo je predhodno podložena s stisljivim tesnilnim trakom, ki je pritrjen na vsak naslednji del.
Slika - Razni primeri balkonskih zaključkov
Balkonske plošče je treba zlasti pri prenovi stavbe energetsko učinkovito obdelati. Še posebej, če ni obdelan z ločenim toplotno izolacijskimi nosilnimi elementi, ki so bili vgrajeni po toplotno izolacijskem sistemu za preprečevanje toplotnih mostov. Potem je edina rešitev obdelava z dodatno toplotno izolacijo na notranji in zunanji strani balkonske plošče, ki naj bi bila izvedena s približno polovico zahtevane predpisane debeline izolacije po toplotno izolacijskih zahtevah. Pri dodatnem nanosu na balkonsko ploščo pa nastane težava z višino balkonskih vrat. Odgovarjajoča višina se lahko povezuje do višine z obstoječimi vrati do 150 mm po DIN 18195. Te morajo biti izdelane s posebnimi ukrepi in zaščitene predvsem pred dežjem z deževnim odvodom (z žlebom), povezava pa mora biti tudi brez ovir. Z višino priključka do 150 mm je mogoča dobra izvedba toplotne izolacije vključno s tesnjenjem in obdelavo s primerno zunanjo balkonsko oblogo.
Pri izravnavi višinske razlike, ki ne omogoča nobene dodatne toplotne izolacije, je mogoče položaj izboljšati samo še z zvišanjem praga in s prenovo balkonskih vrat. Odstranjevanje in ločevanje balkonske plošče je mogoče upravičiti le v izjemnih primerih in na podlagi drugih razlogov.
Seveda je treba pred začetkom posodobitve napraviti seznam in vrstni red za potek vseh nujno potrebnih del. Pri tem je treba razmisliti predvsem, če je obstoječa balkonska plošča toplotno pravilno obdelana in zadovoljuje potrebnim zakonskim zahtevam. Prepričati se je treba tudi, katera gradbena višina omogoča izvedbo in na kateri višini je treba izvesti priključek glede na obstoječe odvajanje vode z balkonske plošče.
I.K.
