Prekrivanje sten in podstrešij se lahko izvede s pločevino ali s trdnimi ploščami. Naslednji podrobni primeri prikazujejo različne izvedbe z ustreznimi prednostmi in slabostmi:
- Prekritje s pločevino na leseno konstrukcijo
- Pločevinasto prekritje na ometano osnovno površino, vključno z zatesnitvijo
- Masivno prekritje na ometane osnovne površine z zatesnitvijo
Pri ne samonosilni konstrukciji, mora biti pločevina v celoti ravna oziroma popolnoma ravna in brez grbin. Pri uporabi debelejše ne samonosilne pločevine, ne velja, da mora biti podporna konstrukcija zgrajena s padcem. Pod pločevinastim prekritjem je vgrajen zviti in difuzijsko odprt kovinski ločilni sloj, s tem zavarujemo pločevinasto prekritje, da ni izpostavljeno padajočim kapljicam, ki nastajajo zaradi utekočinjenja. Zviti in difuzijsko odprt, kovinski ločilni sloj zagotavlja odmik med lesom in pločevino, skozi katero se odvaja utekočinjena voda in hkrati omogoča hitrejše sušenje v vodoravni ravnini.
Slika 574 -
Pločevinasto prekritje na leseni pod konstrukciji (glej sliko 5.74) je samo nosilno pločevinasto prekritje s sprednjim robom. Da se pred deževnimi nalivi zagotovi vodo tesnost, se tukaj vgradi profil po sistemu Attica, ki preprečuje selitev deževnice in zmanjšuje obremenitev vetra. Stisljivi tesnilni trak je v vsakem primeru, vgrajen v povezavi s ploščo na osnovi lesa, ki je vgrajena zaradi toplotne izolacije. Zahtevani napušči in višine kotnih robov so prikazani v preglednici 5.4 v poglavju 5.3.4.
Slika 575 –
Prekritje s pločevino na ometane osnovne površine s tesnjenjem (glej sliko 5.75) je prikazana alternativa brez lesne pod konstrukcije za samonosilno pločevinasto prekritje. Tukaj bodo profili Attika obojestransko, komplet z armirno mrežo in kotnim profilom popolnoma ometani. To je prednost, saj je toplotna izolacija popolnoma zaprta in možna vertikalna konvekcija se lahko izključi že na pločevini. Takšna konvekcija, ki poteka zadaj za izolacijskimi ploščami lahko povzroči stik toplega zraka s hladnimi gradbenimi komponentami, kot so okenske police in prekritja zaradi utekočinjanja in zato povzročijo škodo zaradi korozije. Za optimizacijo varnosti pred deževnimi nalivi je treba uporabljati kotne profile s kapljičnim robom. Zaradi horizontalne vgradnje bo kot pri Attika profilih preprečeno zbiranje deževnice. Ta varianta predstavlja rešitev, na primer, če je izpostavljenost objekta vremenskim vplivom zelo visoka.
Slika 576 -
Pri masivnih prekritjih na ometano osnovo z zatesnitvijo (glej sliko 5.76), je masivna plošča, obdana z oblogo Attika. V primerjavi s kovinskim prekritjem obstajajo prekrivne plošče z zasnovo brez upogibanja. Vendar mora vodni previs zagotoviti, da deževnica ne teče na fasado. Zaradi premajhnega upogiba se lahko pri povezavi in velikih nalivih dežja na omet nanese veliko vode. Iz tega razloga se tukaj priporoča vgradnja zaključkov Atika z navzgor obrnjenimi robovi, enako kot pri prekrivanjih s pločevino na ometane površine, komplet z ometom in opremljena s tesnilno prevleko. Zaradi tesnosti proti vodi je hkrati pritrjen na čelnih spojih. S tem je sočasno poskrbljeno za tesnost pred deževnimi padavinami tudi na fugah za raztezanje. In pri ploščah, izdelanih z naravnimi kamnitimi ploščami z morebitno prepustnostjo vode, izvedemo premaz, ki preprečuje širjenje vlage navzdol.
Kot učinkovita tesnilna prevleka je lahko tudi prilagodljiva mineralna tesnilna obloga z blatom, če je v skladu s politiko za načrtovanje in izvedena s prilagodljivimi gradbenimi komponentami ter tesnilnimi deli iz blata (2006) in znaša debelina vsaj 2 mm.
I.K.
