Fasada vpliva zlasti na območju dna in zunanjih sten kleti. Kasnejši premazi in obloge z izbiro sidranj in njene podstrukture se lahko zaznajo s pomanjkanjem nosilnosti podlage in jo postavlja pod vprašaj, glej sliko 28.
Slika 28 - Razcvet soli na površini v podnožja fasade
Posodobitve fasad je možno izvajati na različne načine na primer »suha vgradnja«. Z ukrepi tesnjenja in uporabnost gospodarnosti se preizkusijo, če se skozi vlago ustvarjajo poškodbe na gradbenih delih in s tem prepreči nastanek poškodb na novih gradbenih delih.
|
Obložena fasada - pri sistemih, ki so izvedeni z obloženimi izolacijskimi ploščami, ki jih pritrdimo z gradbenim lepilom, ki ga nanesemo po celotno površino, nato pa jih še privijačimo z nosilnimi plastičnimi sidri ali v primerih težjih oblog še dodatno sidri s kovinskim jedrom. Pripravimo nosilno podlago, nato lepilno malto z namočeno v lepilo še armaturno mrežico, na katero lepimo tanjši kamen ali keramiko. V primeru velikih površin je priporočljivo izvesti dilatacije (upoštevati priporočila proizvajalcev oblog). Težjim in večjim elementom, predvsem v primeru večjih površin ali namestitve na višini, je treba dodatno zagotoviti varnost, ki jo opravimo s posebnimi sidri za pritrjevanje. |
Posodobitve fasad je možno izvajati na različne načine na primer »suha vgradnja«. Z ukrepi tesnjenja in uporabnost gospodarnosti se preizkusijo, če se skozi vlago ustvarjajo poškodbe na gradbenih delih in se s tem prepreči nastanek poškodb na novih gradbenih delih.
Stavbe po obstoječih ali načrtovanih komponentah pogosto obremenjena za zdravje ali za okolje nevarnimi snovmi. Te so lahko rakotvorne ali povzročajo razne alergije, na koži, dihalih in draženje oči.
|
Seznam škodljivih snovi Azbest Benzen Benzen Furmecyclox Klorirani parafini Klorotalonil Diklofluanid Dioksini Endosulfan Vlakneni cement (vsebuje azbest) oluen Ksilen Zaviralci gorenja Hlapne organske spojine (VOC) Formaldehid Pathogene glive Lindan Topila Pentachlorphenol (PCP) Permetrin Izocianati Poliklorirani bifenili (PCB) Polikloropren 2 aminodiphenylether (PDA) Oglikovodik policiklični aromatski (PAH) propoksur Pyrthroide Težke kovine |
Stavba ali posamezni gradbeni deli so lahko obremenjeni z biološkimi škodljivci (bakterije, lišaji, alge, hišna gniloba, plesen, pršice ali drugi višji biološki škodljivci), ki lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so alergije ali težave z dihali. Lokacija, raba in glede na zasnovo, emisije sevanja in razni šumi povzročijo škodo na zdravju zaradi radioaktivnosti, prisotnosti radona, naravna in umetna polja s kritičnimi mejnimi močmi in frekvencami.
Vplivi na odločitev izgradnje bioloških ali drugih zaščitnih ukrepov
- Onesnaževanje voda: v vsaki enoti so najpomembnejši dejavniki tveganja za škodo v gradbeništvu, prometu in sproščanju kisline, baze, soli in plinov ter so prisotni pri številnih kemijskih reakcijah
- pomembna ognjena zaščita gradbenih komponent:
pomanjkljivi ali manjkajoči ukrepi zatesnitve proti vdorom vode in s tem povezane škodljive kemične reakcije, možnosti naknadnih ukrepov pri posodobitvi
- količina onesnaževal v tleh, vodi, odpadnih vodah in zraku (reaktivni kislini, lugi, soli in plini), so možnosti vplivanja in zmanjšanja obremenitve
- vsebnost onesnaževal v surovem ali gradbenem materialu: talne obloge, les, lesni izdelki, izolacijski materiali, barve in premazi, lepila, skupne tesnilne mase ali domača oprema so merila za izbor kemijskih ali fizikalnih lastnosti. Združljivost z drugimi gradbenimi materiali, ki so odporni proti zmrzali (na primer voda ali kisline) vsebujejo z drugimi snovmi (na primer apno, mavec) zdravju in okolju škodljive sestavine (insekticidi, baktericidi, fungicidi, zaviralci gorenja, konzervansi ali topila)
- Tesnjenje elementov v gradbeništvu: konvekcija skozi razpoke, torej možnosti za dostop vlage ali škodljivega zraka, ki vsebuje zdravju škodljive snovi
- adsorpcija onesnaženja na površinah materiala (ometi, tapete, preproge, pohištvo): na primer fini prah, nestanovitne organske spojine HOS (hlapne organske spojine)
- Alternative za proizvodnjo in obdelavo procesov v gradbeništvu: na primer, dodatek vode v beton ali omet, ali sistemi suhe gradnje, vode ali topil za razredčenje barve, dodajanje zaviralcev gorenja ali biocidov za gradbene materiale ali opustitev
- Pogoji procesi: Med ukrepe za čiščenje in vzdrževanje, ki preverjajo vodo ali uporabo kemikalij (kisline, baze, soli), pregled tveganj onesnaževal v procesih zgorevanja (emisije trdnih delcev)
- Analiza virov hrane in rast osnov za nizko in višje bioloških škodljivcev, kot so bakterije, alge, gnilobe, glive, lišaji, pršice
- potencialno škodljivo sevanje: obstoječa naravna radioaktivnost (radon), naravna ali umetna električna ali elektromagnetna polja in njihova intenzivnost, nastanejo z gradnjo zaradi uporabe umetnih elektromagnetnih polj (na primer rentgenskih žarkov, magnetnih polj, električnih ali elektronskih naprav)
Cilji in zahteve za gradbeno kemijsko, biološko ali drugo zaščito
- Izogibanje okoljskih ali zdravstvenih tveganj prek zavestne izbire raznih konstrukcij, materialov, proizvodnih procesov ali postopkov
- Da bi se izognili strukturnim gradbenim poškodbam ali okvaram komponent s preprečevanjem kemičnih in fizikalnih reakcij (izpiranje veznih materialov, preprečevanje ustvarjanja soli, kopičenje higroskopske vlage, korozija, luščenja, cvetenja)
- Preprečitev vstopa vode v vsakem agregatnem stanju in skozi omočeno vlago, ki so kot glavni dejavniki tveganja za nastanek škode zaradi gradbeno kemijske reakcije
- Naknadni ukrepi zapiranja kot tudi konstruktivnih in toplotnih ukrepov zaščite pred vlago kot integriranih sestavnih delov, da se pri posodobitvi
- Naknadni ukrepi zapiranja kot tudi pomembni toplotni ukrepi zaščite pred vlago so integrirani v sestavnih delih pri posodobitvi
- Preprečiti oziroma zmanjšati nastanek gradbeno škodljivih ali strupenih snovi (kisline, baze, soli, plini), preprečevanje ali omejevanje uporabe materialov in onesnaževal pri proizvodnji, predelavi ali uporabi, v skladu z mejnimi vrednostmi (maksimalna delovna koncentracija na delovnem mestu, tehnična okvirna koncentracija)
- Izogibanju potencialno škodljivim emisijam in naravnim ali umetnim vrstam sevanja. Zaščitni ukrepi morajo biti na izvoru odpravljanja vira prehrane za rast bioloških škodljivcev (na primer vlage v sodelovanju s prahom ali z organskimi snovmi).
