Prvi Odlok o varčevanju z energijo (EnEV iz leta 2002) vključuje v energetsko bilanco ogrevalnih in hladilnih sistemov (klimatskih sistemov), zabeležene obveznosti za prenovo gradbenih komponent in sistemov za ogrevanje s krepitvijo za zaščito okolja in podnebja z ukrepi varčevanja z energijo pri novogradnji ali obnove obstoječe stavbe. Nadalje so optimizirane računske metode povečale zahteve po večji toplotni izolaciji. Medtem ko odlok za varstvo okolja in podnebja z učinkovito rabo energije vodi do cilja, je treba »toplotno izolacijo z varčevanjem energije v stavbah« predvsem varovati zdravje, zagotavljati notranji svež in čisti zrak z že dolgo veljavnimi predpisi, kot so zapisani v DIN 4108, da se izognemo napačno izvedeni izolaciji. Po DIN 4108 - 2 so podane še minimalne zahteve toplotne odpornosti R (R - toplotni upor) skozi sestavne dele objekta (glej preglednico 35).
V nadaljevanju so pojasnjene zasnove zgradba po predpisanem odloku o varčevanju z energijo s potrebnimi ukrepi v novogradnji ali obnove. Ti vključujejo tudi zahteve za energijske izboljšave za posamezne gradbene komponente, na primer fasada objekta.
Obseg Odloka o varčevanju z energijo (§ 1)
To ne velja pri trajno odprtih zgradbah, ki za obseg dela ne potrebujejo veliko ogrevanja ali hlajenja. To so predvsem kmetijske zgradbe, poslovne stavbe, podzemni objekti, stekleni rastlinjaki za gojenje rastlin, začasnih objektov in šotorov, verskih objektov, objekte uporabne konec tedna in v počitniških domovih.
|
Predpisi in odloki o varčevanju z energijo veljajo: • za ogrevanje ali hlajenje stanovanjskih ali ne stanovanjskih stavb in njihove tehnične naprave, ki se uporabljajo za nove stavbe in posodobitev obstoječih zgradb, • razširitev ali dograditev v obstoječih stavbah s površino vsaj do > 15 m2. |
Stavbe za mešano rabo (delovne površine na primer > 10 % oziroma < 90 %), so ločeni in potrebujejo za oba dela uporabna dovoljenja.
Zahteve za nove stavbe
Zakon o graditvi objektov, skrajšano: ZGO -1 - NPB6; EPA: 1333 - V, ki velja od: 13. 10. 2010 z naslednjo vsebino:
Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o graditvi objektov, ki obsega:
- Zakon o graditvi objektov - ZGO - 1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
- Zakon o varstvu okolja - ZVO - 1 (Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu - ZRud - A (Uradni list RS, št. 46/04 z dne 30. 4. 2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti v železniškem prometu - ZVZP - A (Uradni list 45/04 z dne 29. 4. 2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO - 1 A (Uradni list RS, št. 47/04 z dne 30. 4. 2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi - ZCS - 1 A (Uradni list RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004),
- Odločba o ugotovitvi, da je prvi odstavek 238. člena Zakona o graditvi objektov v neskladju z ustavo, št. U - I - 1/03-15 (Uradni list RS, št. 62/04 z dne 7. 6. 2004),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah - ZJC - B (Uradni list RS, št. 92/05 z dne 18. 10. 2005),
- Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov, kolikor za gradnje iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona nalaga, da se zanje inšpekcijski postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, št. U - I - 150/04 - 19 (Uradni list RS, št. 111/05 z dne 13. 12. 2005),
- Zakon o veterinarskih merilih skladnosti - ZVMS (Uradni list RS, št. 93/05 z dne 21. 10. 2005),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZGO - 1B (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov - ZG - 1C (Uradni list RS, št. 108/09 z dne 28. 12. 2009),
- Zakon o rudarstvu - ZRud - 1 (Uradni list RS, št. 61/10 z dne 26. 7. 2010 in 62/10 - popravek) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakon o rudarstvu - ZRud - 1 A (Uradni list RS, št. 76/10 z dne 1. 10. 2010).
Številka: 803 - 01/10 - 20/1
Datum: 13. 10. 2010
EPA 1333-V
Zahteve za stanovanjske zgradbe (§ 3)
|
Opozorilo |
|
Pri praktičnih rešitvah za obnovo energijsko varčne fasade zunanjih zidnih površin so v središču povzetki iz različnih strokovnih knjig. Vendar tematska povezava ne sme biti omejena samo na toplotno zaščito, saj je treba upoštevati in izvesti različne zahtevane ukrepe glede vlažnosti, hrupa in protipožarne zaščite. Poleg določb Odloka o energetski zaščiti iz leta 2009, so prikazani izračuni za U - vrednost s pojasnilom za izračunano debelino potrebne toplotne izolacije. V tej knjigi so predstavljene različne strukture in sistemi za posodobitev fasade kot tudi njihove lastnosti in značilnosti. Poleg običajnih izolacijskih sistemov so na primer prikazani tudi sistemi, izdelani iz vakuumskih izolacijskih plošč in prosojnih izolacijskih sistemov. Posodobitev fasade v praksi se ukvarja tudi z načrtovanjem in s težavami iz gradbene fizike ter škode tveganj. Poudarek je dan na posodobitev toplotnih izolacijskih sestavljenih sistemov. |
Dokaz energetske učinkovitosti stavbe, se izračuna z letno porabo primarne energije za ogrevanje, sanitarno toplo vodo, porabo toplote za prezračevanje v hladnem obdobju in hlajenje v poletnih mesecih, ter jo izračunamo, kot je dovoljena največja poraba primarne energije. Izračuni potrebne energije za posamezne stavbe se izvedejo, kot so podane v naslednji preglednici po EnEV:
- Največji dejavnik, toplotne U vrednosti skozi sestavne gradbene dele ovoja stavbe (glej preglednico 31)
- Dodatek za izgube zaradi toplotnih mostov na ovoju stavbe (glej točko 3.9.4) in predpise o zračni tesnosti ovoja stavbe
- Tehnične zahteve za ogrevanje, toplo vodo, prezračevanje (brez hlajenja!)
|
Poznamo dve alternativni metodi izračuna, ki se uporabljata za ugotavljanje potrebne primarne energije: • v skladu z DIN V 18599 - 1 in - 2 »energetska učinkovitost stavb« • Tako kot v prejšnjih različicah Odloka o varčevanju z energijo v skladu z DIN EN 832 »energijsko učinkovitost stavb« (2003), DIN V 4108 - 6 »Toplotna izolacija in varčevanje z energijo v stavbah« (2003), DIN V 4701 - 10 »energijska vrednost ogrevanja in tehničnih naprav v prostoru« (2003) |
Preglednica 31: Koeficient toplotne prehodnosti U sestavnih delov ovoja stavbe po odloku o varčevanju z energijo po odloku EnEV iz leta 2009
|
Gradbeni del |
U v W (m2 . K) |
|
|
Zunanje stene, stropi proti zunanjemu zraku |
0,28 |
|
|
Zunanja stena proti zemlji, talna plošča, stene in stropi proti neogrevanim prostorom |
0,35 |
|
|
Streha, zgornja nadstropja, stranske stene |
0,20 |
|
|
Okna, vrata s steklom |
g ḻ = 0,601) |
1,30 |
|
Strešno okno |
g ḻ = 0,601) |
1,40 |
|
Svetlobna kupola |
g ḻ = 0,641) |
2,70 |
|
Vhodna vrata |
1,80 |
|
|
1) Skupni energijski prehod skozi zasteklitev g ḻ |
||
Poleg tega je treba opraviti izračun potrebne zadostne toplotne zaščite gradbenih delov za toplotni prenos ovoja stavbe. V ta namen je treba upoštevati najvišje specifične vrednosti toplotnega prenosa H'T navedenih v Odloku za varčevanje z energijo (EnEV) - zadržati v smeri, ki so odvisne od vrste zgradbe (preglednica št. 3.2). Izračun sledi po DIN EN ISO 13789 »energijska učinkovitost stavbe« iz leta 2008, DIN EN 832 in DIN V 4108 - 6, z upoštevanjem uporabne površine objekta AN s toplotnim prenosom obodne površine, A, in ogrevane prostornine stavbe Ve.
Potrditev o toplotni zaščiti sledi v poletnih mesecih z ohranjanjem najvišje vrednosti sončnega prenosa, kot je določena v skladu z DIN 4108 - 2 »toplotna zaščita in varčevanje energije v stavbah« (2003), poleg določenega postopka za izračun. Druga možnost je tudi simulacija izračuna z upoštevanjem lokalnih razmer.
Preglednica 32: Mejne vrednosti so povezane s toplotnim prenosom obodnih površin odvisne od izgub toplotnega prenosa H,T po odloku EnEV 2009, dodatek 2, preglednica 2
|
Vrsta stavbe |
H,T v W (m2 • K) |
|
|
Prosto stoječa stanovanjska hiša |
AN ≤ 350 m2 |
0,40 |
|
AN ≤ 350 m2 |
0,50 |
|
|
Enostransko zgrajeni stanovanjski objekt |
0,45 |
|
|
Vsi ostaleistanovanjski objekti |
0,65 |
|
|
Razširitve/dodatki stanovanjskih stavb |
0,65 |
|
Zahteve za ne stanovanjske stavbe (§ 4)
Izračunavanj najvišjih letnih potreb po primarni energiji se izvaja podobno kot za stanovanjske objekte. Ne glede na postopek, če gre za stanovanjsko stavbo, ali za primerljivo ne stanovanjsko stavbo zahtevajo dodatne energijske postopke, ki so povezani z energijo, na primer za razsvetljavo. Sklici na vseljene velikosti pri porabi energije niso uporabni. Potrebna je tlorisna neto površina izračuna za električni tok in bolj prefinjena specifikacija za sestavne dele, kot so tehnološki sistemi ogrevanja, sanitarne tople vode, prezračevanje, hlajenje in razsvetljava pri izračunu porabe primarne energije. Za matematični izračun se uporabljajo normativi po DIN 18599 - 1 in 2. Za nekatere ne stanovanjske stavbe, se lahko uporabijo poenostavljeni postopki (model za posamezna območja).
Poleg tega je treba dokazati zadostno toplotno zaščito in prenos toplote skozi gradbene elemente in ovoj zgradbe, v skladu z najvišjimi povprečnimi toplotnimi U - vrednostmi, ki so odvisne od površine posameznih gradbenih komponent. Te so odvisne od načrtovane sobne temperature, v posameznem območju zgradbe in od predpisov po EnEV (glej preglednico št. 33).
Preglednica št. 33: Najvišje vrednosti koeficienta toplotne U - prehodnosti, na osnovi povprečja ustreznih delov ovoja v ne stanovanjskih stavbah po Odloku o varčevanju z energijo, 2009, dodatek 2, preglednica 2
|
Gradbeni deli |
Največja srednja U - vrednostjo v W / (m2 • K)
|
|
|
Območje z nastavljenosobno temperaturo ≥ 19 oC |
Območje z nastavljeno sobno temperaturo ≤ 19 oC |
|
|
1: neprozorni zunanji deli, v kolikor niso pod točko 3 ali 4
|
0,35 |
0,50 |
|
2:prozorni zunanji deli, ki niso vključeni pod točko 3ali 4 |
1,90 |
2,80 |
|
3: viseča fasada |
1,90 |
3,00 |
|
4: stekleni in svetlobni trakovi, strešna okna |
3,10 |
3,10 |
Drugi predpisi za novogradnje (§ 5, § 8)
Če se bo v zgradbi uporabljala električna energija iz obnovljivih virov energije in se bo presežek energije dovajal v javno omrežje (skladno z določenimi omejitvami), se to lahko upošteva kot dejstvo, da se ta količina energije odšteje od končne energije, potrebna za stavbo. Med upravičene energente spada sončno sevanje, okolijska toplota, geotermalna energija, hidroenergija, energija vetra in biomase.
Pri manjših zgradbah do neto < 50 m2 uporabne površine in v manjših sobnih površinah z omejeno življenjsko dobo (< 5 let), se morajo upoštevati skladno z največjo letno porabo primarne energije. Tako kot pri posodobitvi obstoječe je treba tudi tukaj po določilih energetske zaščite upoštevati najvišji koeficient toplotne U - prehodnosti na zunanjih gradbenih sestavinah (glej preglednico 33).
Zahteve za spremembo ukrepov v obstoječih stavbah (§ 9)
Potrebne zahteve za toplotno zaščito pri spremembah
|
Za obstoječe stavbe se zahtevajo naslednji splošni ukrepi: • Spremembe sestavnih gradbenih delov pri prenosu toplote skozi ovoj stavbe pri sanaciji posodobitev, delno ali s popolno zamenjavo • Razširitev ogrevanja pri predhodno neogrevanih ali nehlajenih delih stavbe, razširitev ali povečanje z novim dodanim delom stavbe ali z novim nadstropjem |
Naslednja konkretna gradbena dela in ukrepi za spremembe so zapisani v Odloku energetski zaščiti in o varčevanju z energijo:
- Zunanje stene:
- Prva vgradnja ali zamenjava
- Obnova ovoja s preobleko ali z oblogo plošč ter s ploščami, ki so podobne sestavnim zidanim delom
- Montaža izolacijskih plasti ali
- Sanacija zunanjega ometa s toplotnim koeficientom toplotne U - prehodnosti ali predhodno vgrajene stene > 0,90 W / (m2 . K)
- Okna, steklena vrata, strešna okna, streha s stekleno kritino:
- Prva namestitev, zamenjava, dodatek ali nova zasteklitev
- Vhodna vrata:
- Obnova
- poševne strehe (podstrešje, stene, stropi in stropovi proti zunanjemu delu strehe in proti ne končanemu dela podstrešja
- Prva namestitev ali zamenjava
- Zamenjava ali obnova strehe, zunanje obloge ali obloge
- Obnova ali uporaba notranjih oblog
- Montaža izolacijskih plasti
- Dodatek za dodatni prevleki ali plasti pregradnih sten v neogrevanih prostorih
- Ravne strehe:
- Prva namestitev ali zamenjava
- Zamenjava ali obnova strehe, zunanje obloge ali obloge
- Obnova ali uporaba notranjih oblog ali okrovi
- Vgradnja izolacijskih plasti
- Stene ali stropi proti neogrevanim prostorom, navzdol proti zemlji in proti zunanjemu zraku:
- Prva vgradnja ali zamenjava
- Vgradnja ali obnova zunanjih oblog ohišja ali oblog, hidroizolacija in drenaže
- Izgradnja tal ali prenova na ogrevanem delu
- Namestitev na stropno oblogo na hladni strani
- Vgradnja izolacije
- Viseča fasada:
- Zamenjava ali prva namestitev celotnega gradbenega dela
Za zunanje stene se uporabljajo naslednja posebna pravila:
- Pri namestitvi jedra izolacije popolnoma zapolnimo votel prostor z izolacijo
- Pri namestitvi notranje izolacije moramo izpolnjevati zahteve po U - vrednosti za zunanje stene ≤ 0,35 W/(m2. K)
- Pri vidni čelni lokaciji, za obremenitve z močnimi deževnimi nalivi, skupine I, se zahteva zaščitni sloj z odgovarjajočo U - vrednostjo zunanje stene ≤ 0,84 W/(m2 • K), razen pri vgradnji dodatne obloge. Dodatni odbitek se izvede pri zidanih oblogah s tehnično omejeno debelino izolacije oziroma, da so izpolnjene zahteve z maksimalno debelino plasti pri l-vrednosti ≤ 0,04 W/(m • K)
Pri prenovi fasade z energijsko posodobitvijo lahko potemtakem pridemo glede na cilje in obseg sprememb, zunanjih sten ali sten nad zemljo, okna in steklena vrata, zunanja vrata ali stene, kot so določene zahteve po energijski zaščiti.
Postopek pri odkrivanju sprememb ukrepov in pravil
|
Na voljo sta dve alternativni metodi: • Posamezni toplotni zaščitni sistemi spremenjenega zunanjega ovoja stavbe, upoštevajo potrebne najvišje vrednosti odloka po toplotni U - vrednosti zaščite (glej poglavje 3.8, preglednica 3.6), ki so odvisne od notranje temperature stavbe (običajno normalno ogrevano do 19 °C in najnižjo ogrevano temperaturo od 12 do 19 °C) • Odvisno od uporabe in določene energetske učinkovitosti za skupno obstoječo stavbo kot pri novi gradnji je primerjava z referenčno stavbo. Preseganje meril po potrebah pri novogradnji na najvišji ravni in povprečne U - vrednosti ovoja stavbe (ne stanovanjska zgradba), ki je dovoljeno do 40 % |
Za dokazovanje so potrebni podatki stavbe, da se lahko določi poenostavljeni pred izračun za energetske značilnosti na obstoječih gradbenih delih glede na gradbeno starostno mejo, empirično odvisnih vrednot izkušenj, ki se uporabljajo in se običajno izdajo na za to pristojno zvezno ministrstvo za gradnjo in urbani razvoj.
V stanovanjskih stavbah se upoštevajo, toplotni mostovi, izmenjava zraka in pridobivanje sončne toplote za stavbe.
Slika 31 - Funkcionalna shema preizkusa z zrakom, puhalo-vrata-test
V bagatelnih ukrepih ni potrebnega nobenega dokazila za spremembo toplotne zaščite gradbenih sestavnih delov ali celotne energijske učinkovitosti stavbe. To velja za:
- posodobljene gradbene dele z do 10 % deležem celotne površine pripadajočega zunanjega dela,
- Dograjeni ali razširjeni deli z uporabno površino do do 15 % obstoječe površine in pri tlorisni razširitvi prostora od 15 m2 do do 50 m2, ki dokazujejo skladnost z maksimalno U - vrednostjo gradbenih komponent velikosti do 50 m2 po novih gradbenih predpisih.
Ohranjanje energetske kakovosti pri spremembah po ukrepih
Pri nobenem ukrepu za spremembo, niti pri bagatelnih ne sme nobena sprememba vplivati na energetsko kakovost ali poslabšanje gradbene zasnove posameznih gradbenih komponent.
|
Potrebna so naslednja dokazila: • koeficient, toplotne U - prehodnosti za gradbene dele, če po spremembi niso večji kod prej • Skladnost s standardi o minimalnih pogojih, kot so določeni v DIN 4108 - 2 po toplotni zaščiti, kadar spremenjeni gradbeni deli ne dosegajo minimalno toplotno upornost R |
Vključno s spremembami obstoječih tehničnih delov, ki so pomembni za energetsko učinkovitost stavbe (ogrevanje, toplo vodo, hlajenje, prezračevanje, razsvetljava), ne smejo vplivati na energijsko kakovost oziroma jo poslabšati. Zato mora biti pri uporabi zagotovljen temeljit nadzor, redno vzdrževanje opreme in naprav, ki ga morajo izključno opravljati strokovnjaki.
I.K.
