Gradnja

Tesnost ovoja stavbe in izmenjava zraka


Primerni materiali so:

  • Notranji in zunanji ometi
  • obdelane plošče za suho vgradnjo (na primer, mavčno kartonske plošče)
  • parna zapora ali pregrada iz zaporne folije z zalepljenimi spoji
  • lepilni trakovi in spojine za tesnjenje priključkov
  • zaščitni trakovi (okna oprema)
  • stenski tesnilni trakovi ali profili

Za okna, steklena vrata in strešna okna odvisno od števila nadstropja stavbe v skladu z določenimi razredi o prepustnosti zraka (glej preglednico 34).

Preglednica 34: Razred spojnih prepustnosti po energijsko varčnem odloku iz leta 2009, preglednica 1

Število nadstropij

Razred spojnih prepustnosti po DIN EN 12207                                              

»Okna in vrata« (2000)

≤ 2

2

≥ 2

3

 

Preizkus tesnosti z Blower - Door - testom

  Preverjanje in zagotavljanje zračne tesnosti stavbnega ovoja – praktična uporaba »blower door testa« z vplivom energetske učinkovitosti.

Izvedba blower - door - testa, ki so ga razvili v ZDA, je mogoče preveriti tesnost zgradbe ali količine zraka posameznega stanovanja, ki zaradi slabe tesnosti zgradbe prodira skozi stanovanja, strešne prehode, vgrajena okna ali vrata. S postopkom lahko ugotavljamo strukturno škodo, ki je nastala zaradi vdora vlage in nato izvedemo analizo za morebitna možna popravila.

Slika-516
Slika-516

Slika 35 - Preizkus z Blower - Door testom

Blower - door - merilni postopek z vgrajenim ventilatorjem proizvede tlačno razliko točno pri 50 Pa pri zaprtih oknih in vratih. Pod ali nad tlakom 50 Pa ustreza 5 mm vodnega stebra ali tlaku vetra približno z 9 m/s, kar je enakovredno jakosti vetra 5. Izmerjena količina izsesanega zraka je glede na volumen prostora in na neto osnovne površine odvisna od količine pretoka zraka.

  Prepustnost zraka skozi okenska krila in vrata delimo na tri razrede. Tesnost oken, okenska krila (na ravni volumna ogrevalne površine), ki se določi skozi tako imenovano zračno prepustnostjo. Ta po odredbi o varčevanju z energijo, ki je odvisna od višine zgradbe, ne sme presegati vrednosti, kot so določene v preglednici št. 34.

  Ovoj stavbe (stene, tla, streha, okna in vrata) morajo zagotavljati zračno tesnost, od katere je odvisno, kolikšna bo nekontrolirana izmenjava zraka med okolico in stavbo ter kolikšne bodo nepotrebne toplotne izgube. Zaradi različne temperature v notranjosti stavbe in okolici prihaja do tlačne razlike, ki potiska zrak skozi njen ovoj. Preizkus zračne tesnosti je preprost in po ceni dostopen postopek.

  Z njim ugotavljamo skladnost gradnje objekta z določenimi predpisi, da odkrijemo netesna mesta na ovoju stavbe. Slaba zračna tesnost ovoja stavbe lahko v veliki meri vpliva na nastanek gradbene fizikalne poškodbe in razvoj plesni, ter na letno toploto za ogrevanje, zaradi česar stavbe razvrščamo v energijske razrede.

Preglednica 35: Minimalna toplotna odpornost R gradbenih delov, DIN 4108-2, del 5, preglednica 3

Gradbeni del

 Toplotna odpornost R

v m2 . K/W

Zunanje stene: stene v bivalnih

prostorih proti zemlji sobe, hodniki, odprtih hodnikih, garažah

 

Stavba z normalno notranjo temperaturo

1,20

Stavba z nizko notranjo temperaturo

0,55

Stene med najemnimi prostori; stanovanjske delilne stene

0,07

Stopnišča

Prostor s stopniščem ogrevamo z bistveno nižjo temperaturo oC, vendar višje od zamrzovanja

0,25

Prostor s stopniščem ogrevamo z najnižjo temperaturo >10 oC, na primer v hotelih, upravnih, poslovnih, izobraževalnih in podobnih prostorih, vendar ne nižje od zamrzovanja

0,07

Ločene kritine stanovanj, stropi med delovnimi prostori s toplotno izoliranimi poševnimi stropi pri izdelanem podstrešju

Na splošno

0,35

Ogrevano s centralnim  ogrevanjem

0,17

Spodnji zaključni ne podkleteni bivalni prostori

Neposredno zemlji do globine 5 m

0,90

Preko ne prezračevanega prostora, votline, ki ne meji na zemljo

Strop pod streho, ne dokončanih prostorov; Stropi nad nizkimi prostori ali s stranskimi zidovi s prezračevanjem s strani ter prostori med poševno in toplotno izolirano streho z zgrajenim podstrešjem.

Strop kleti; Strop proti zaprti in neogrevani hišni veži itn.

Strop (tudi streho), bivalne prostore proti zunanjemu zraku je treba razmejiti

 

 

 

Navzdol, proti garažam (tudi ogrevanim), prehodi, tudi z možnostjo zaklepanja in zelo nizke prezračevane kletne prostore

1,75

Navzgor, na primer strehe po DIN 18530 »Masivne stropne konstrukcije za strehe« (1987). Strehe in plošče pod teraso; obrnjene strehe (zahtevani koekcijski popravki, izračunanega koeficienta za prenos toplote v DU) so zahtevani.

1,20

Lahki zunanji gradbeni deli (površinske gostote

Okvir-/Skelet stavbe, stene, stropi v ne nekončanem podstrešju, strehe

1,75

Omarica za roleto

1,00

       

 

Če zračno tesnost ovoja stavbe opravimo s pomočjo merjenja s testom »puhalo-vrata-test«, za obnovo stavb, po predpisih iz leta 2010, ki so v skladu z DIN EN ISO 13829 »energijska učinkovitost stavb, ugotavljanje prepustnosti stavb po metodi diferenčnega tlaka« (2001) preizkus, kjer lahko pri izračunu primarne energije, upoštevamo tudi bonus.

Po izvedenem preizkusu in moči na netesnih mestih ovoja stavbe je visok pretok zraka, ki ga povzroča urna izmenjava zraka v celotnem prostoru. Odlok EnEV določa omejitve za stopnjo izmenjave zraka glede na prisotnost tehničnih naprav v prostoru.

Dovoljena je enkratna do največ trikratna izmenjava zraka (brez prezračevalne naprave), na primer izmenjava na uro znaša 1,5 krat.

 

  Z ventilatorjem, ki je vgrajen v zatesnjenem oknu ali z odpiranjem vrat v stavbi, bo diferenčni tlak (pod oziroma z nadtlakom) 50 Paskalov, bo nastavljen, na tlak okolja (glej sliko 35). To ustreza zastojnemu tlaku pri hitrosti vetra 32 km/h. Idealno za izračun točnih rezultatov je treba upoštevati, vremenske razmere z nizkimi temperaturnimi razlikami med notranjo in zunanjo temperaturo ter veter z nizko hitrostjo. Postopek je razdeljen na več stopenj:

  • Zapiranje vseh odprtin na ovoju stavbe (okna, vrata, kamin)
  • Proizvajanje podtlaka z ventilatorjem v notranjosti stavbe, zaradi odkrivanja netesnih mest s pritokom zunanjega zraka je mogoče s pomočjo dimnega razpršilnika, z merjenjem hitrosti zraka ali infrardečih slik
  • postopno v tretji fazi izgradnje z močnejšim podtlakom in merjenjem ustvarjenega zračnega pretoka
  • v četrti fazi izgradnje z odgovarjajočim nadtlakom z analognim merjenjem pretoka zraka
  • dokončni izračun povprečne izmenjave zraka se izmeri iz pod in nadtlaka

Ta metoda se lahko uporablja tako med gradnjo in po zaključnih gradbenih delih za odkrivanje napak v ovoju stavbe.

Razen zračne tesnosti ovoja stavbe so zahteve v Odloku o varčevanju z energijo (EnEV) istočasno za ohranjanje minimalne potrebne izmenjave zraka. Skozi to so namenjeni zdravstvu (prezračevanje prostorov) ter morajo izpolnjevati tehnične zahteve (ogrevanje prostorov, zgorevalni zrak itn.).

I.K.



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje