Manjša kot je velikost teh delcev, večja je težava za zdravje ljudi. Delci velikosti nad 10 mikronov praviloma ostajajo v zgornjih dihalnih poteh (nos, sapnik itd.), delci manjši od 10 mikronov (PM10) potujejo v pljuča (bronhije), manjši od 2,5 mikrona (PM2,5) pa pridejo celo v pljučne mehurčke.
Ugotovljeni so bili tudi številni dokazi, ki so v povezavi z delci PM. Ti delci puščajo škodljive zdravstvene posledice, vključno s čezmerno umrljivostjo, predvsem med tistimi z obstoječimi srčno pljučnimi obolenji. Raziskave so tudi pokazale, da ljudje, ki uporabljajo naprave za ogrevanje svojih domov za kurjenje z lesom, spadajo med najbolj ogrožene s čezmernim deležem drobnih delcev v lesnem dimu v svojem notranjem zraku.
Tudi ugotovitve iz študij na živalih kažejo, zmanjšanje odpornosti bolezni, povezane z izpostavljenostjo lesnim dimom. Izpostavljenost lesnim dimom lahko moti celične membrane, ki pritiskajo na imunsko delovanje sistema in poškodujejo plast celic, ki ščitijo in čistijo dihalne poti ter motijo encime. Učinki na zdravje zaradi izpostavljenosti lesnim dimom vključujejo povečano težavo z dihanjem, ki povečujejo sprejemu v bolnišnicah za okužbe spodnjih dihal, poslabšanje obolenj z astmo in zmanjšane dihalne sposobnosti. Populacijske študije so pokazale, da so majhni otroci, starejši ljudje in ljudje z obstoječimi srčno pljučnimi obolenji zaradi tega verjetno najbolj prizadeti.
Lesni dim je pomemben dejavnik pri onesnaženju, saj se lahko prenese kot masa delcev tudi neposredno na številne druge povezovalne učinke, ki imajo vpliv z zdravjem, vključno s povečanim tveganjem šolskih otrok v odsotnosti, nujnih obiskov in hospitalizacij za srčno pljučna obolenja ter ne nazadnje prezgodnje smrti.
Za uporabnike, ki razmišljajo o zamenjavi svoje kurilne naprave za kurjenje z lesom s plinskim gorilnikom, se priporoča, da izberejo napravo, ki deluje preko prezračevalne in dimne enote, da bi čim bolj zmanjšali morebitne težave glede kakovosti zraka v zaprtih prostorih.
Če želite še nadalje kuriti z lesom, je tukaj napisanih nekaj pomembnih korakov za zmanjšanje škodljivih emisij v dimnih plinih, ki jih je treba zmanjšati:
- Uporabite najčistejšo razpoložljivo tehnologijo. Vse peči, izdelane po poznih 1980 - letih, morajo izpolnjevati vse certificirane standarde. Te peči na drva povzročajo manjše onesnaževanje, porabijo veliko manj goriva, so tudi manjših velikosti, zato je tudi manj čiščenja kot pri starejših, ne-certificiranih pečeh za kurjenje z lesom.
- V njih gori le čist in suh trd les. Vlažen les ne gori dobro, in proizvaja več dima. Mehki les oziroma iglavci, kot smreka in bor proizvajajo več nevarnih emisij, ki se odlagajo v dimniku.
- Prepovedano je v njih kuriti pobarvan ali obdelan les, smeti ali barvni papir, ki onesnažujejo okolje s škodljivimi kemikalijami in s kurjenjem povzročijo veliko več dima.
- Ogrevalna naprava ali štedilnik s cevmi do dimnika vključno z dimnikom naj bodo vedno čisti, da se prepreči kopičenje kreozota, ki lahko povzroči v dimniku požar in odlaganjem škodljivih strupenih emisij.
- Védenje, zakaj je pomembno imeti čist dimnik, je pravi način za preprečevanja nesreč in dimniških požarov. Glavni razlog ognja v dimniku je kopičenje katrana in saj oziroma kreozota, ki se odlaga na notranjih stenah v dimniku (kreozot je zmes fenola, ki se dobi z utekočinjanjem lesnega katrana) ali podobnih spojin, ki se nabirajo na notranji steni dimnika. Medtem, ko se dim dviguje po dimniku navzgor, se začne ohlajati, to pa povzroči odlaganje, ki povrhu vsega v dimniku pušča izjemno neprijeten vonj. Kreozot nastaja pri gorenju polen v starih kurilnih napravah in predstavlja bistveno večjo nevarnost kot kreozot, ki se odlaga v dimniku pri izgorevanju sekancev v modernejših kurilnih napravah.
Žal pa pri zgorevanju lesa nastajajo tudi škodljive emisije zaradi nepopolnega zgorevanja in nastajanja stranskih produktov zgorevanja, kot je ogljikov monoksid (CO), hlapnih organskih spojin (VOC), zaradi nezgorelega ogljika (C) ter pepela pa nastajajo tudi emisije delcev v kurilnih v napravah, ki povečujejo koncentracije delcev, predvsem manjših od deset mikronov (PM10) v zraku. Ti delci so tako majhni, da zaradi prodiranja globoko v pljuča, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, zato je treba zmanjšati te izpuste delcev v zrak tudi iz kurilnih naprav predvsem v urbanih naseljih, kjer se pojavlja večja onesnaženost zraka.
Povečane emisije trdnih delcev CxHy in CO pri kurjenju lesa nastajajo predvsem, če se kuri s preveč vlažnim lesom. Sodobne kurilne naprave za les in s pravilnim kurjenju zagotavljajo zelo nizke vrednosti škodljivih emisij (CO, CxHy, prahu itd.) glede na stare izvedbe kurilnih naprav.
Sodobne kurilne naprave postajajo vse bolj sprejemljive za uporabo ne samo z energetskega vidika,
ampak tudi z vidika varstva okolja in zdravja ljudi, vse bolj so sprejemljive so tudi za urbana okolja, kar posebej velja za sodobne kurilne naprave z garantirano kakovostjo.
Če dovajamo v kurišče prevelike količine zgorevalnega zraka se znižuje temperaturo zgorevanja in
povzroča dodatne toplotne izgube z dimnimi plini, zato je neprimerno tudi preveliko količina dovedena
zgorevalnega zraka, kar se v praksi pojavlja v primeru prevelikih kurilnih naprav in prevelikih polen.
Poleg navedenih produktov s popolnim in nepopolnim zgorevanjem nastajajo tudi dodatni »stranski«
škodljivi produkti zgorevanja, kot so dušikovi oksidi NOx (dušikovi oksid (NO), dušikov dioksid (NO2)),
pepel ipd., ki dodatno ogrožajo predvsem zdravje ljudi in obremenjujejo okolje.
I.K.
