Štedilniki, ki so namenjeni za kuhanje in sočasno ogrevanje prostorov, ki jih imenujemo tudi raketni, je bil sistem razvit in uveden v uporabo v državah v razvoju v poznih 70 - ih in zgodnjih 80 - ih, da bi zmanjšali porabo goriva in znižali emisije dima. Zidani masivni grelnik je izdelan s hibridnih elementov za učinkovito izgorevanje lesa v štedilniku za kuhanje in s prenosom toplote skozi zidane dimne kanale v druge prostore.
V nasprotju z zidanim grelcem, ki zahteva dodatne zidarske spretnosti je masivni toplotni grelnik lahko zgrajen na osnovi domišljije in spretnosti posameznega navdušenca, ki obvlada osnovna znanja zidanja in tehničnega delovanja takšnih naprav. Zidani masivni grelci se običajno izvedejo skupaj z uporabo recikliranih in naravnih materialov, kot so različne vrste opeke, razne kamnine in kovinski sodček oziroma kovinski valj.
Les za kurjenje izgoreva vertikalno in se napaja s pomočjo težnosti v obliki črke L ali J v smeri horizontalne gorilne komore [glej črko, A], od koder goreči plini preidejo v močno toplotno obdelano navpično drugotno komoro [glej C do E], ki poteka preko kovinskega valja ali soda, ki omogoča neposredno sevalno toploto. Vroči plini nato preidejo skozi horizontalno postavljeno cev, ki je vgrajena v sredini velikega toplotnega shranjevalnika [glej od F do G], kjer absorbira toploto za postopno porazdelitev oziroma disperzijo.
Porabijo do 80 % manj lesa
Toplotno shranjevanje je dovolj veliko, da zadržijo toploto za več ur ali celo dni v običajno grajeni zgradbi. Zidani štedilniki in grelniki so se v množični uporabi izkazali, za zelo priljubljene, še posebej, če so izdelani z naravnimi gradbenimi materiali z lepim zunanjim videzom in z veliko vzdržljivostjo. Večino takšnih naprav so si številni zgradili sami, in zato niso zajeti vsi gradbeni predpisi.
Masivno zidani štedilniki (oziroma raketni grelci) z vgrajenim grelnikom delujejo na enakih temeljnih načelih kot samostojni zidani grelniki. Hitro, v visoki vročini in s kisikom bogatemu ognju zgorijo plinski hlapi in delci, ki izgorevajo zelo čisto in velik del goriva spremenijo v uporabno toploto. V dobro zasnovanem dimnem sistemu, ki se sprošča le v prvih minutah izgorevanja, dokler je temperatura v kurišču dovolj visoka, da izgorevajo vse plini.
Glavna razlika pri oblikovanju masnega grelnika, ki mu lahko rečemo tudi raketni, je v primerjavi z zidanim grelcem, da ima masivni grelnik v J ali L oblikovano zgorevalno komoro tako, da prisili izgorevanje ognja v vodoravnem položaju. Od tam vodi plamen do konca komore, kjer se zasuče za 90 stopinj navzdol in povzroči močno turbulenco [med poljem B in C], da nastane drugotno zgorevanje, medtem ko je v toplotno obdelanem prostoru pred drugotno kurilno komoro, znana tudi kot toplotna dvižna cev [C], ki v trenutku ustvari, da se še dodatno poveča intenzivnost ognja in omogoča izgorevanje vseh nezgorelih materialov in izredno čistih izpušnih plinov.
I.K.
