Instalacija vodovoda v kopalnici se v osnovi ne razlikuje od tiste v kuhinji, le da je tukaj drugačna oprema. Tudi instalacija za pralni stroj, je v bistvu enaka, če ga postavimo v kuhinjo, kopalnico ali v klet. Instalacije v kuhinji le izjemoma priredimo mre ži keramičnih ploščic, ker so priklju č ki povsod pokriti z opremo. Izjema so le stenski iztoki, ki jih postavljamo nad pomivalnim koritom na ploščice in naj bi jih položili v mrežo ploščic na steni. S tem da instalacije prekrijemo z opremo, imamo tudi mož nost, da pri obnovi ne upo š tevamo do potankosti starih mer. Stoječe baterije, ki jih postavimo na delovno ploščo, lahko priključimo na staro instalacijo z bakreno cevjo.
Pomivalno korito
V moderno zgrajenih kuhinjah so pomivalna korita pogo sto iz plemenitega jekla ali keramike. Najpogosteje so enojna in dvojna pomivalna korita s posebnim delom za sušenje. Pri desni čarjih gre delovni proces z desne proti levi, torej desno umivamo, levo splakujemo in zopet levo sušimo. Poleg korita je na desni strani odstavna površina.
Poraba materiala za pomivalno korito
- 1 kotni ventil ½«
- 1 pretočni ventil 1 ¼«
- 1 pomivalno korito iz nerjavnega jekla, velikost po izbiri
- 1 odtočna garnitura 1 ¼« x 50 mm s smradno zaporo
- 1 mešalna baterija
- 1 kotni ventil ½« za priključek pomivalnega korita
Montaža
Pri vgrajevanju pomivalnega korita izrežemo v leseni delovni plošči ustrezno odprtino. Najprej zvrtamo luknjo, nato pa z žago iz žagamo ustrezno odprtino. Ta naj bo po obodu za približno 5 mm manjša kot je korito, da ima rob ležišče. Desko utrdimo na spodnji strani s stremeni na koritu in z vijaki. Korito ima ustrezno tesnilo, ki je položeno ob rob ali pa ga nasadimo na rob deske. če tega tesnila nimamo, zatesnimo s transparentnim silikonskim tesnilom; po delu korito takoj očistimo.
Armatura
Da očistimo posodo maščobe in ostankov hrane, potrebujemo v koritu vodo, segreto na 55 °C. Najpogosteje uporabimo stoječo mešalno baterijo na robu korita. V pločevino zvrtamo luknjo s premerom 27 do 28 mm in skoznjo vstavimo armaturo. Luknjo vrtamo s koničnim svedrom, s katerim jo pove č ujemo do potrebne mere. Lahko pa delamo tudi tako, da zvrtamo več lukenj s svedrom od Ø 5 mm do Ø 10 mm in nato obdelamo robove odprtine s svedrom do potrebne mere. Stoječo baterijo priklju č imo na kotna ventila 1/2" x 10 mm (vi š ina 450 do 550 mm nad tlemi, razmik 200 do 300 mm). Dovod je bakrena cev 15 x 1, koleno cevi 1/2" x 15 mm.
Kotni ventil za priključek tople oziroma mrzle vode lahko kombiniramo s priključkom za gibljivo cev, da lahko brez dodatnih del priključimo tudi pomivalni ali pralni stroj. V tem primeru ima ventil na zgornji strani 10 mm cev z navoji, na spodnji strani pa priključek za gibljivo cev z zračnikom. Oba priključka lahko ločeno zapremo.
Pri keramičnih pomivalnih koritih montiramo armaturo na leseno delovno ploščo. Zvrtamo luknjo ustreznega premera, vstavimo armaturo s tesnilom in jo privijemo s spodnje strani (podobno kot pri umivalniku). Armaturo moramo na korito postaviti tesno, in paziti, da voda pravilno priteka.
Pri polnjenju veder in pomivanju posode potrebujemo premično škropilo na gibljivi cevi. Škropilo ima ročico, s katero reguliramo dotok vode. Tudi za škropilo moramo zvrtati v delovno ploščo luknjo, v katero vstavimo pritrdilo za škropilo. Pod delovno ploščo priključimo škropilo na mešalno baterijo.
Stenske baterije ne potrebujejo prostora na koritu in pove č ujejo delovno ploskev. Vgradimo jih na vi š ini 1100 do 1200 mm, da lahko podstavimo tudi vedro, razdalja med koleni je 153 mm, nanje privijemo oba fazonska S - kosa. Priklju č ni navoj je 1/2", redkeje 3/4". Iztok Ø 40 mm ima zamašek, zapremo pa ga lahko tudi s pokončno cevjo ali s posebno zaporo, ki jo reguliramo z ročico. Na odtočni ventil privijemo plastično smradno zaporo. Pri kombiniranih koritih ali pri kombinaciji korita s pretokom povežemo vse odtoke v eno cev, na katero montiramo smradno zaporo.
Povezovalna cev odtokov in smradna zapora so sestavni del pomivalnega korita. V izjemnih primerih lahko naredimo povezovalno cev premera Ø 40 mm tudi sami, prav tako lahko naredimo smradno zaporo iz cevi Ø 50 mm. Stik odtoka in smradne zapore zapolnimo s tesnilnim obročem. Najprej rahlo privijemo zaporo z roko, potem pa še s kleščami. Poleg navedene opreme lahko kupimo v trgovini tudi posebne izvedbe, pri katerih bomo prihranili precej pro stora.
Grelnik vode
Z grelnikom lahko v nekaj minutah segrejemo do pet litrov vode. Ni primeren za rezervoar, ker ni toplotno izoliran. V primerjavi s centralno napravo za ogrevanje vode porabi grelnik za segrevanje majhnih količin vode malo energije in ga uporabimo tudi tedaj, kadar segrevamo vodo pod vreli šč em. Prednosti so: vodo lahko segrevamo pri delovnem mestu, v ceveh nimamo toplotnih izgub. Grelnik ne nadomesti centralnega ogrevanja vode, ampak ga dopolnjuje.
Modeli posameznih proizvajalcev so si med seboj podobni. Aparat ima spodnji del z armaturo in grelno spiralo in stekleno posodo z razdelitvijo za količino vode. V časih lahko združimo grelnik in kuhalnik za kavo v eno ohišje.
Montaža
Montaža je preprosta. Priključek hladne vode je bakrena cev 15 x 1 s kolenom Ø 1/2" x 15 v višini 1200 mm. Ni potrebno upoštevati mreže keramičnih ploščic, ker prikIjuček kasneje pokrijemo z aparatom. Na koleno na steni postavimo spojnik s tesnilom, nanj pa privijemo z natično matico aparat. Poleg tega utrdimo aparat z držalom, ki ga pritrdimo z dvema lesnima vijakoma v plastičen čep. Električni tok priključimo v vtičnico z 10-ampersko varovalko. Postavimo jo ob strani aparata (ca. 15 cm iz osi) ali pa nad aparat.
Na grelniku je poleg iztočne cevi še gibljiva pretočna cev. Ta zagotavlja, da pri segrevanju ne nastane v aparatu nadtlak. Voda iz te cevi izteka v pomivalno korito.
