Razen mehanskih oblik energije, h katerim štejemo kinetično in potencialno energijo, poznamo še vrsto drugih oblik: toplotno, električno, kemično in jedrsko energijo. V vseh primerih izražamo energijo z delom, ki bi ga z njo lahko opravili.
Mnogokrat uporabljamo pri različnih oblikah energije tudi posebne enote, ki jih s konstantnimi faktorji lahko preračunavamo v že omenjeneenote J, kWh.
Toplotna energija obstaja v vsakem telesu (predmetu), ki ima temperaturo nad -273 K. Toplota se dovaja do uporabnika s pomočjo vroče vode ali vodne pare, ki sta nosilca notranje kalorične energije. Tako dovedeno energijo uporabnik prevzema s pomočjo toplotnih izmenjevalcev (radiatorjev). Tak način prenosa je temperaturno omejen.
Električno energijo merimo v kilowatt urah (kWh). V območju atoma uporabljamo elektron-volt (eV). 1 eV je energija, ki jo pridobi elektron pri preletu električne napetosti 1 V. Ta enota je v primerjavi z doslej omenjenimi enotami silno majhna: 1 eV = 4,45 - 10—2 (i kWh. Tudi pri kemični energiji navajamo podatke s to enoto. Kemična energija atoma znaša nekaj elektron-voltov. Kadar govorimo o atomski energiji, ne mislimo na kemično energijo atoma, temveč na energijo atomskega jedra, ki jo pravilneje označujemo z jedrsko energijo. Jedrska energija atoma je znatno večja, saj znaša nekaj milijonov elektron-voltov. Milijon elektron-voltov imenujemo mega elektron-volt (MeV). 1 MeV = 1000000 eV. Energijo lahko pretvarjamo iz ene oblike v drugo, ne da bi se količina spremenila (zakon o ohranitvi energije, Robert Mayer, 1842).
Energije ne moremo ustvarjati. Energijo lahko le jemljemo nekemu energijskemu izvoru in jo pretvorimo v obliko, ki je uporabna za tehniko in gospodarstvo. Primeri: Kemična energija premoga se pri gorenju spreminja v toplotno energijo, ki jo v parnem stroju ali v parni turbini spremenimo v mehansko energijo. V elektrarni lahko to energijo z generatorjem spremenimo v električno energijo. To obliko energije prenesemo z električno napeljavo na mesto, kjer jo želimo uporabiti (električni pogon, gretje, razsvetljava itd.).
Hidroelektrarna izkorišča potencialno energijo vode v nekoliko više ležečem umetnem jezeru. V cevovodih se s pretakanjem vode ta energija spremeni v kinetično energijo, ki jo generator pretvori v električno energijo. V ladjah na atomski pogon nastaja toplota v gorivnih elementih jedrskega reaktorja (uporaba jedrske energije). Skozi reaktor teče hladilna voda, ki se segreje. S pomočjo toplotnih izmenjalnikov dobimo paro za poganjanje turbine, v kateri se toplotna energija pare pretvori v mehansko (pogon) in električno energijo (oskrba ladje z električno energijo).
