Skoraj sedemdesetletni avto ima zanimivo zgodbo: pred desetletji ga je francoski lastnik pustil oziroma prodal na Hrvaškem, ker mu je odpovedal motor. Tam ga je odkupila carina, pozneje pa je prišel v slovensko last. Avto je bil hranjen v suhi garaži in je bil v dobrem stanju. Planinec pravi, da je imel smele načrte glede obnove, a se je vse skupaj malo zavleklo, dokler ga ni sin začel priganjati. Po osmih letih je avto prekrasen. V prtljažniku je rezervna pnevmatika, zadnjo klop pa se da podreti, tako da se vanj da spraviti smuči. "Pa še strešni prtljažnik ima in strešno okno," doda Franci.
Kot pravi, je bilo še najlažje renovirati motor, saj sta s sinom Janom, ki mu je pomagal, oba izšolana avtomehanika. Zamudnejša opravila so bila: menjava sicer redkih zarjavelih delov, kromiranih kosov pločevine in njihovo poliranje.
Pod pokrovom se skriva 1,3-litrski štirivaljnik s približno 45 konjskimi močmi, kar je kar lepa številka za tiste čase. Ima štiri prestave: tri za naprej in vzvratno. Brisalci so motorizirani, imajo pa tudi možnost ročnega poganjanja. Ima 12-voltno napeljavo, a dva akumulatorja s po šest volti. In avto se lepo pelje: brez težav gre 80 kilometrov na uro, verjetno bi prišel tudi do stotice. Pri vsem tem pa ne trpi niti poraba, saj ne presega osem litrov goriva na 100 kilometrov.
To je krasno obnovljen avto! Taka sta tudi verjetno oče in sin, ki sta svojo poklicno ljubezen udejanjila v obnovo. Peugeot Slovenija je lahko upravičeno ponosna na avto in lastnika, ki promovirata znamko Peugeot.
Zanimiv avto, za tisto obdobje zelo soliden. Zanimivo koliko imajo vsi stari avti prostora okoli motorja. Dandanašnjim še žarnice skoraj ne moreš zamenjati tako malo prostora je v motornem delu. Zakaj bi vedno pisali o ceni, če se ne prodaja? Osebo zadovoljstvo, da je obnova lepo uspela in ponos na avto sta neprecenljiva. Ne razumem zakaj naj bi bil denar vedno na prvem mestu?
