Kondenzacija je nasprotni proces izparevanja oziroma fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje. Kondenzacija se vrši pri temperaturi vrelišča in je odvisna od tlaka.
Dve pomembni spremembi nastaneta kadar pride do kondenzacije plina. Prva je ta, da se volumen plina zmanjšuje ko prehaja v tekoče stanje in druga nastane pri osvobajanju toplote, ta se imenuje »toplota kondenzacije«.
Pri prehodu pare v vodo se ta kondenzira. Pri tem postopku se za vsak gram dobljene vode sprošča 540 kalorij.
V našem okolju igra kondenzacija pomembno vlogo. Ko se vodna para v zraku kondezira nastanejo oblaki. Kadar pa pride vlažen zrak v dotik z ohlajeno površino tal katera se je ohladila do določene temperature, nastane rosa.
V to se lahko prepričamo ko opazujemo kozarec ledeno hladne vode ob vlažnem času. Ko pride topel in vlažen zrak v dotik s hladno površino se vlaga kondenzira na zunanji strani kozarca.
Včasih se lahko para v zraku direktno spremeni v trdno stanje. Na primer, pri temperaturi pod 0° C se para kondenzira na hladnih ceveh hladilnika in preide v led. V naravi nikoli ne preneha proces izparevanja in kondenziranja.
Vsako leto izpari iz morij in jezer na miljone litrov vode, ki se kondezirajo in padejo nazaj na zemljo v obliki dežja ali snega.
V kemiji pomeni kondenzacija kemijsko reakcijo, kjer se dve spojini (reagenta) povežeta v novo spojino (produkt kemijske reakcije), pri čemer izstopi manjša molekula. Primer kondenzacije je tvorba amida iz amina in karboksilne kisline, pri čemer izstopi voda.
