Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje se soočamo s številnimi novostmi pri pridobivanju energije. Stroka se vse bolj trudi prikazati nove in okolju prijazne načine. Vse bolj pa prevladujejo tisti sistemi, kjer stoji v ozadju politika, močni lobiji in industrija. Tako skoraj ni več revije, pa naj bo strokovna ali splošna, kjer bomo našli veliko napisanega o toplotnih črpalkah. Človek dobi občutek, da je to najboljše, kar si lahko privoščimo.
Pa je res tako? V to nisem prepričan. Menim pa, da ni tako poceni, kot bi to radi pokazali mnogi. Pri dobrem načrtovanju in kakovostni toplotni zaščiti zgradbe, je razen za segrevanje sanitarne potrošne vode zagotovo ne potrebujemo. Prihodnost je zagotovo v toplotni izolaciji in v dobrih prezračevalnih sistemih. Tudi vzdrževanje kvalitetno toplotno izoliranih objektov kasneje ne zahteva nobenih finančnih sredstev. Pri toplotnih črpalkah je to ravno obratno. Kolikšen bo strošek obnove, je videti šele ob kakšni večji okvari. Le ta, pa velikokrat presega tudi naložbenega.
Soočamo se tudi z vse večjim porastom sončnih celic za proizvodnjo električne energije. V Sloveniji je to trenutno najboljša naložba. Ne samo, da lahko električno energijo trošimo za ogrevanje, kuhanje, razsvetljavo, pogon gospodinjskih aparatov in pripomočkov, lahko jo tudi prodajamo. Naložba se s tega vidika in ob upoštevanju vseh potrebnih meril za izgradnjo zagotovo hitro povrne.
Številni so to že spoznali in vgrajujejo sončne celice po različnih strehah ali drugih površinah. Ne samo, da se jim bo denar hitro povrnil, dovolj ga bo tudi za druge namene. In veselimo se lahko, če bo takšnih investitorjev v Sloveniji čim več. Posameznike, z največjimi tovrstnimi naložbami, bi država zagotovo morala stimulirati ali vsaj nagraditi. Prav investitorji s takšnimi in podobnimi naložbami skrbijo za naše okolje in čisti zrak.
Kaj pa vetrna energija?
Tudi izraba vetrne energije po svetu vse bolj narašča. Ljudje v razvitem svetu se pri vetrni energiji ne ubadajo več toliko s ptiči, ki bi jih »naj« vetrnice odganjale. Žal smo se pri nas ponovno dokazali s svojim nezaupanjem do vsega pametnega, kot je to že dolgo v navadi. Ugotovimo lahko, da kadar se odločimo za kakšen dober projekt, se vedno pojavi nekdo oziroma »prvi na vasi«, ki temu nasprotuje. Takšni ljudje in številne iniciativne pobude, pa naredijo večinoma več škode kot koristi. To je tudi ključni razlog, zakaj še vedno ne upamo koristiti čiste vetrne energije.
Številne konference, ki potekajo po svetu o izrabi vetrne energije, razpravljajo o ugotovitvah delujočih vetrnih elektrarn ob morju in na širšem zemeljskem območju. Tovrstne konference pošiljajo jasna sporočila, da se oblikovalci politike in širša javnost, še vedno ne zavedajo o pomembni vlogi uvrstitve vetrne energije, v evropski energetski sektor. Sporočila so jasna: priložnosti so odlične in dokazujejo, da se v zadnjem obdobju predvsem ugotavlja, »da je vizija za trg« in industrijo pripravljena na ukrepanje.
Kako pomembne so takšne konference, ki zajemajo sodobno proizvodnjo električne energije?
Na to temo potekajo po svetu skoraj vsak dan razprave za učinkovite tehnologije in dajejo zagotovila »vetrnim elektrarnam«. V razumnem roku se od njih zahteva dobava električne energije vse večjemu številu držav Evrope s priobalnega področja (offshore). Potenciali so skoraj neomajni in priobalne vetrne elektrarne lahko še kako pomembno prispevajo k zmanjšanju proizvodnje nevarnih C02 emisij.
Da bo v perspektivi to mogoče, so porazdelili morje na osem priobalnih območij, ki lahko vsaka meri 100 km2 inproizvaja tudi do 3.200 Tera Wattov ur zelene električne energije. To je zadostna energija za pokrivanje celotne Evrope. Obstajajo predvidevanja, da bodo te zahteve izpolnjene do leta 2020. Trenutno se v Evropi proizvede okoli 70 Giga Wattov vetrne energije, Evropa pa v tem trenutku spada v sam vrh svetovne proizvodnje.
