Plinske instalacije

Odvod dimnih plinov iz plinskih kurilnih naprav


Izpušne pline z gorilno opremo je treba, če je mogoče speljati skozi streho, da se sprostijo na prostem s pomočjo vetrne energije. Neugodne so ozke ulice, dovozne poti, prehodi ali razmere v kotih ali pod streho in balkonske projekcije. Za vprašanja v zvezi z dopustnostjo izpušnega sistema ali uporabnost obstoječih dimnikov in prezračevalnih jaškov bi morala pristojna podjetja s plinom ali pristojna dimnikarska podjetja biti prisotna že pred načrtovanjem.

Vrste plinskih naprav v zvezi z izpušnim sistemom

V izpušnem sistemu, razlikovanje, kot tudi pri pripravi plinskih naprav (primerjaj s točko G 3.2) Glede na obliko ponudbe zgorevalnega zraka in odvajanje dimnih plinov v zvezi s tlačno napravo se te razlikujejo po različnih vrstah plinskih naprav:

- Tip A

Plinska naprava brez izpušnega sistema, ki zrak za izgorevanje in njihove odvodne izpušne pline v prostoru odvzame v prostoru namestitve in jih odvede v prostor za pretok. V prostoru namestitve bodo določeni potrebni prostori in za dobavo zgorevalnega zraka.

- Tip B

Plinska naprava s sistemom dimnih plinov, ki črpa zgorevalni zrak iz prostora za namestitev, je zrak v prostoru odvisen od plinskega kurišča.

Glede na zagotovitev v zvezi z dobavo zraka za izgorevanje do prostora namestitve veljajo posebne zahtevae(poglavje 3.2.3 G).

Tip B1: plinska naprava z zagotovljenim pretokom

Tip B2: izpušni sistem brez zagotovljenega pretoka

Tip B3: plinska naprava brez zagotovljenega pretoka, v katerem so vsi deli pod nadtlakom izpušnih poti obliti z zgorevanjem.

- tip C

Plinska naprava z izpušnim sistemom, kjer je zgorevalni zrak preko zaprtega sistema na prostem, odvzema prostoru odvisen zrak, ki je zajet v prostoru, odvisen od plinskega kurišča. Ker to plinsko ognjišče nima naprave za izgorevanje zraka na mestu postavitve, se lahko namesti glede na velikost in prezračevanje prostorov.

- tip C1: Horizontalni zrak za izgorevanje in odvajanje dimnih plinov skozi zunanjo steno

- tip C2: Dovod zraka za zgorevanje in odvod dimnih plinov v skupni dimni jašek, v nekaterih državah EU ni dovoljen

- tip C3: Dovod zraka za zgorevanje in odvod dimnih plinov pravokotno preko strehe v bližini enega z drugim ležečega dimnega ustja

- tip C4: Dovod zgorevalnega zraka k in odvod dimnih plinov k priključkom na priključek na zračno odvodni dimni sistem (Luft-Abgas-System / LAS)

- tip C5: Ločeni dovod zgorevalnega zraka k in za odvod dimnih plinov. Ustje dimnika najdemo na različnih tlačnih območjih

- tip C6: Priključitev plinske naprave z ne preizkušenim dovodom zraka za izgorevanje in odvodom izgorelih dimnih plinov.

- tip C7: v tem času še nobene registracije te naprave

- tip C8: Dimni priključek na skupni dimni izpušni napravi in ločenim dovodom zraka za izgorevanje ter odvodom dimnih plinov na prosto.

V tem poglavju so nekatere posebne točke, ki jih je treba upoštevati med izvajanjem za izpušne pline. Za načelne zahteve v prostoru namestitve kurilne naprave z dovodom zraka z notranjim izgorevanjem z odvodom izpušnih plinov na sprednji del.

Možnosti dimnika za odvod dimnih plinov

Za odvajanje dimnih plinov iz plinske naprave tipa B, tudi tipa C4, C6 in C8 pridejo v vprašanje (slika 2):

- Gospodinjski dimniki po DIN 18 160, prostostoječi dimniki (DIN 4133 in DIN 1056)

- Navpična odvod, na primer, zrak- izpušni- sistemi (LAS), odvodne dimne cevi s certifikatom, skupaj s plinskimi kurišči in certificirani zračniki za plin

- Prezračevalni jaški v skladu z DIN 18017-1 (posamezni kanalski sistemi)

- Prezračevalni sistemi v skladu z DIN 18017-3, v skladu z določbami DVGW po delovnem listu G 626

- Mehanski izpušni sistemi v skladu z DVGW G 660

Odvajanje dimnih plinov preko izpušnih sistemov

S sodobnimi kurilnimi napravami z visokim izkoristkom izgorevanja in z nizkimi izhodnimi temperaturami dimnih plinov pridejo poleg sosednjih izpušnih cevi v poštev tudi take, ki so odporne proti vlagi pridejo v poštev, trivrstni dimniki (toplotna upornost skupine I).

Pri vnosu obstoječih starih dimnikov (za trdna goriva), bi morali imeti vsaj napravo za drugotni (sekundarni) zrak in namestiti dodatno izolacijo v hladnih prostorih.

G40-1_1
G40-1_1

Slika G 40/1 – Lastni odvodni sistemi z zraven urejeno zračno odprtino

Lastni dimni sistemi: Na svoj odvodni dimni sistem (prej en sam dimnik) so priključene:

- Plinske naprave tipa B s stalno odprtim zgorevanjem zraka

- Plinske naprave tipa B, ki so zgrajene preko treh nadstropij

- Plinska kurišča z več kot 30 kW nazivne toplotne moči.

Skupni izpušni sistemi: V skupnem izpušnem dimnem sistemu (prej skupni dimnik) smemo vgraditi samo plinske naprave iste vrste, ki so lahko povezani. Vsaka plinska naprava mora biti povezana s svojim priključkom (dimne odvodne cevi), višinska razlika med dovajanjem na spodnjem koncu in zgornjim priključkom ne sme preseči 6,50 m. Plinski grelnik vode in za ogrevanje prostorov z nameščenimi plinskimi grelniki so lahko največ do 3,5 kW, v istem prostoru. Povezovalni kosi morajo biti vstavljeni višje.

G40-2_1
G40-2_1

Slika G 40/2 – Skupni izpušni dimni sistemi

Mešani dimni odvodni sistemi: V skupnem dimnem izpušnem sistemu lahko imajo plinske naprave tip B1 po pravilniku o požarni varnosti (med drugim, brez odvodnih dimnih plinov ≥ 400 °C) za kurišča objektov brez ventilatorja in za trdna ali tekoča goriva, ki se lahko priključijo. Priključki pri kuriščih na trdna ali tekoča goriva morajo biti nameščeni navpično, proga pa mora teči najmanj 1 m, neposredno za odvodom dimnih plinov.

Spojni kosi (dimnih cevi)

Spojne kose za dimne cevi moramo med plinskimi napravami in izpušnimi sistemi vgraditi po najkrajši poti, vodoravno in z naklonom ≥ 15° (na splošno pa pod 30° ali 45°).

G40-3_1
G40-3_1

Slika G 40/3 – Priključek z napravo za drugotni zrak

Dimne cevi in spoji so zdelani iz negorljive, toplotno odporne in dimenzijsko stabilnih, nerjavečih materialov, na primer, aluminija, medenine, bakra ali nerjavnega jekla. Debelina stene izpušne cevi iz jekla znaša fi ≤ 16 cm: ≥ 0,6 mm, fi ≥ 16 cm:

≥ 0,8 mm, vlaknasto cementne ≥ 7 mm.

Pribor in zračniki zunaj dimnih jaškov so sestavni deli, ki so izdelani iz negorljivih gradbenih materialov z razmikom ≥ 20 cm (pri mešani vgradnji in z uporabo trdnih goriv ≥ 40 cm). Razmik od 5 do 10 cm zadostuje, če so izpušne cevi vsaj 2 cm debelo obložene z negorljivimi izolacijskimi materiali, ki lahko delujejo z izpušnimi plini v kurišču do ≤ 160 °C. Manjši odmiki so mogoči pri nižjih odpadnih temperaturah dimnih plinov v kuriščih, ki ne smejo presegati več kot 85 °C.

Najmanjši prečni prerez dimnih cevi

Predpisi TRGI ne vsebujejo več nobenih podatkov o presekih izpušnih cevi, vendar se nanašajo na prerez dimnikov, potrebnih za izračun prerezov v skladu z DIN 4705. V preglednici G 41/1 so prikazane referenčne vrednosti prejšnjega veljavnega pravilnika po TRGI.

Preglednica G 41/1 - najmanjši prečni prerez izpušne dimne cevi, po referenčnih vrednostih

Imenska

toplotna

vrednost

 

  

do

Oblike prerezov dimnih cevi

           Okrogla

Tabela1-krog_3
Tabela1-krog_3

          fi ali d

    Kvadratna

Tabela-kvadrat
Tabela-kvadrat

         a  x a      

      Pravokotna 1)

Tabela1-pravokotnik  b
Tabela1-pravokotnik

                a

 

kW

      A

     cm2

     d

   cm

      A

     cm2

 a     cm

A

 cm2

b

cm

c

cm

2,8

4,2

5,9

9,1

20

28

38

50

5

6

7

8

25

36

49

64

5

6

7

8

24

35

48

70

6

7

8

10

4

5

6

7

13,3

17,4

21,6

27,2

62

80

95

115

9

10

11

12

81

100

121

144

9

10

11

12

77

104

126

150

11

13

14

15

7

8

9

10

35,0

44,0

52,3

66,3

135

150

180

200

13

14

15

16

169

196

225

256

13

14

15

16

176

204

247

260

16

17

19

20

11

12

13

13

1) Razmerje stranic  b  :  c  ≤  1,5 : 1

 

Združevanje dimnih cevi

Plinski grelnik za vodo in ogrevanje prostorov z ≤ 3.5 kW v istem prostoru lahko povežemo na skupni plinski priključek in se šteje kot eno kurišče.

G41-2_1
G41-2_1

Slika G41/2 – Primer priključitve plinskega grelnika povezanih v isto dimno cev

Če je dodatna naprava manjša kot 25 % nominalne toplote, pomeni, da so že priključene peči, tako da se prečni prerez izpušne dimne cevi ni treba povečati.

Primer 1:    Naprava  1              = 20 kW, Naprava 2                                                     = 4 kW

Prerez (okrogli):   A1                    = 95 cm2A=  28 cm2A3                                       = 95 cm2

Primer 2:    Naprava  1             = 20 kW,  Naprava 2 = 17 kW, Naprava 3             = 15 kW

Prerez:  A4                                       = 0,8 ∙ (A1  +  A2)   =    0,8  ∙  (95 + 80)                        =  140 cm2

A5                                                      =  0,8  ∙  (A3  +  A4)  = 0,8 ∙ (80  +  140)                        = 176 cm2     

Prerez A in  premer d  mere po preglednici  G 41/1           

Sicer pa ohrani zbirna cev dimnih plinov povečan prerez že pred zamenjavo oziroma uvedbo. Prečni prerez cevi za vzorčenje izpušnih plinov je 80 % vsote posameznih presekov.

G41-3_2
G41-3_2

Slika G 41/3 – Primer prikaza priključkov na dimno cev

 I.K.



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje