Najlepše hiše

Maksimalni toplotni prehodni U koeficient pri zamenjavi gradbenega materiala


vse predpisano v odloku o varčevanju z energije, kjer je treba upoštevati mejne vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti U, z razlikovanjem med stanovanjskimi in ne stanovanjskimi stavbami, komplet z višino notranjih temperatur.

Preglednica: Mejne U vrednosti za gradbene dele v stanovanjskih in ne stanovanjskih stavbah podane po smernicah o energetski toplotni zaščiti iz leta 2009, dodatek 3, preglednica 1

Gradbeni del

Stanovanjske/

ne stanovanjske

 stavbe, notranje

 temperature

 ≥ 19 °C 

Ne stanovanjske

stavbe, notranje

temperature

 

≥ 2 / < 19 °C

 

Umaks v W/(m2 . K)

Zunanji zid

0,24

0,35

Stropi, strehe in strehe z nagibom

0,24

0,35

Ravne strehe

0,20

0,35

Strop / stene v neogrevanih prostorih / zemlja

0,30

brez obveznosti

Talne konstrukcije

0,50

brez obveznosti

Streha navzdol proti zunanjemu zraku

0,24

0,35

Zunanja okna, vrata, steklena vrata

• s posebno zasteklitvijo

1,30

2,00       

1,90

2,80

Strešnao okno

• s posebno zasteklitvijo

1,40

2,00       

 

1,90

2,80

Zasteklitev

• s posebno zasteklitvijo

1,10

Brez zahtev

Zasteklitev

• s posebno zasteklitvijo

1,50

1,60

1,90

brez obveznosti

Steklena streha

  • s posebno zasteklitvijo              

2,00

2,30

2,70

3,00

 

Izračun U-vrednosti gradbenih delov

  V nadaljevanju sta DIN EN ISO 6946 »toplotna upornost in toplotna prevodnost« (2008) določeni po metodi za izračun U vrednosti nekega gradbenega koeficienta pri prenosu toplote gradbenega ovoja. To se naredi podrobno v tabelarni obliki, vključno z zahtevanim izračunom toplotne upornosti RT in toplotnega upora R.

  Nadalje se izračuna toplotna upornost R vseh plasti gradbenih komponent iz skupne vsote posameznih uporov v vseh plasteh. Vsak posamezni upor se izračuna, kot kvocient debeline plasti d vsake plasti in ocenjeno število toplotne prevodnosti, l, ki se izračuna po plasteh materiala.

Formula1-
Formula1-

V naslednjem koraku se lahko izračuna toplotna upornost RT iz seštevka notranje in zunanje odpornosti prenosa toplote Rsi in Rse kakor tudi toplotna upornost R vseh sestavnih gradbenih plasti.

 RT = Rsi + R + Rse             v       m2 . K/W

Zaznana U-vrednost obstoječih ali načrtovanih gradbenih komponent se izračuna kot obratna vrednost celotne toplotne upornosti RT iz vseh gradbenih sestavnih plasti.

U = 1 deljeno z RT       v W/(m2 . K)

Preglednica: Toplotna odpornost po DIN EN ISO 6946, preglednica 1

Toplotna odpornost Rsi in Rse  v  m2 . K/W

 

Toplotni tok navzgor

Toplotni tok vodoravno

Toplotni tok navzdol

Rsi

0,10

0,13

0,17

Rse

0,04

0,04

0,04

 

slika 3-6 copy
slika 3-6 copy

Slika 36 - Gradnja z homogenimi gradbenimi deli

slika 3-7 copy
slika 3-7 copy

Slika 37 - Gradnja z nehomogenimi gradbenimi deli

Za dokaz obstoječe U-vrednosti zunanjih gradbenih delov obstajata dva ustvarjalna načina, ki sta odvisna od različnih metod izračunavanja:

  • homogene gradbene sestavine: gradbene plasti, materialov in U-vrednosti konstrukcije na katerikoli točki gradbene površine, enako (na primer na zidu)
  • nehomogene gradbene sestavine: znotraj gradbene površine v strukturi krovne plasti, materiali in U-vrednosti konstrukcije po delih izmenično (na primer, lesena stena)

Preglednica 38: Toplotna upornost mirujočih zračnih plasti v skladu z DIN EN ISO 6946, tabela 2

Toplotna upornost RL mirujočih zračnih plasti v m2 • K/W

Debelina plasti

zraka v mm

Toplotni tok

navzgor

 

Toplotni tok

vodoravno1)

 

Toplotni tok

Navzdol

0

0,00

0,00

0,00

5

0,11

0,11

0,11

7

0,13

0,13

0,13

10

0,15

0,15

0,15

15

0,16

0,17

0,17

25

0,16

0,18

0,19

50

0,16

0,18

0,21

100

0,16

0,18

0,22

300

0,16

0,18

0,23

Vrednosti za toplotni tok +/- 30° nagiba

k horizontalnim vmesnim  vrednostim,

izračunavanja  vrednosti med znanimi  vrednostmi

 

Izračun za homogene gradbene dele

Naslednji izračun U-vrednosti je narejen za večplastne homogene komponente, na primer za obstoječe zidane in ometane zunanje stene.

Del prečnih prerezov in specifikacije vseh plasti gradbenih komponent so prikazani v preglednici.

Primer izračuna skupne toplotne prehodnosti R :

Formula 1-1
Formula 1-1

R = 0,014 + 0,296 + 0,020 m2 . K/W

R = 0,330 m2 . K/W

Primer izračuna skupne toplotne prehodnosti R ):

RT = Rsi + R + Rse              v  m2. K/W

RT = 0,130 + 0,330 + 0,040 = 0,500 m2. K/W

- Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U :

  Formula-        v W/(m2 . K)

Formula copy2,00 W/(m2 . K)

-  Potrebna U-vrednost po EnEV: U ≥ 0,24 W/(m2 . K)

 

Ta podrobni proces izračuna je mogoče poenostaviti s standardiziranimi obrazci, na primer kot preprosto s preglednicami, (glej preglednico 39) ali s posebnimi oziroma z nekaj prosto dostopne programske opreme na medomrežju.

 Izračun debeline toplotne izolacije za homogene gradbene komponente

Za vgradnjo potrebne dodatne toplotne izolacije, kot je toplotno izolacijski sestavljeni sistem (TISS), se lahko izvaja po zahtevah EnEV. Minimalna debelina plasti izolacijskega sloja se izračuna s podatki, ki so prikazani v preglednici št. 31. V prikazani preglednici so prikazani podatki, ki so potrebni za načrtovane komponente, kot so prerez in drugi tehnični podatki za vse sestavne plasti.

Preglednica št. 39: Izračun koeficienta toplotnega prehoda U za spremembe na zunanjem delu obstoječe stavbe

Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U v W / (m2 • K)

 

Gradbeni del: Zunanji zid

Slika-39 copy

1: Notranji mavčni omet P IV

d = 10 mm, s = 1.400 kg/m3, l = 0,70 W / (m • K)

 

2: Zidana stena s polno opeko Mz

d = 24 cm, s = 1,800 kg/m3, l = 0,81 W / (m • K)

 

3: Zunanji omet, cementni omet II P

d = 20 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W / (m • K)

Gradbena plast

Debelina plasti d

v         mm

Izmerjena vrednost toplotnega

lambda v W /(m • K)

  Toplotna upornost R v       m2 • K/W

1 - Notranji omet P IV

0,01

0,70

0,014

2 - Zid iz polne opeke Mz

0,24

0,81

0,296

3 - Zunanji omet P II

0,02

1,00

0,020

4 - Toplotna izolacija EPS

-

0,035

-

5: Sintetične smole, ometi P org 1

0,008

0,70

0,011

Skupna vsota toplotne upornosti    R(m2 . K/W)

 

 

0,330

Toplotna odpornost na prenos toplote v notranjosti                                               Rsi(m2 . K/W)

 

 

0,130

Toplotna upornost prenosa navzven Rse(m2 . K/W)

 

 

0,040

Toplotna upornost                               RsT(m2 . K/W)

 

 

0,500

Koeficient prenosa toplote             U = 1/RT  W/(m2 . K)

 

 

2,000

Potreben toplotni prestop po Odloku o varčevanju z energijo

 

 

0,240

 

Primer izračuna zahtevana debelina izolacije 

• Izračun celotne toplotne upornosti R gradbenega dela z obstoječimi in načrtovanimi materialnimi plastmi in brez načrtovane izolacije:

A-formula copy
A-formula copy

• Izračun potrebne toplotne upornosti RT zaradi načrtovane dodatne izolacije gradbenih elementov kot odvisna najvišja U-vrednost, potrebna po odloku o varčevanju z energijo:

Formula-_1       v W/(m2 . K)

• Izračun za celotni gradbeni del vključno z izolacijsko plastjo, potrebne minimalne vrednosti R z zmanjšanim oziroma odštetim toplotnim prenosom RSi in RSE:

R = 4,167 - 0,130 - 0,004 = 3,997 m2 • K/W

• Razlika med R-vrednostjo, vključno z izolacijsko plastjo in R-vrednostjo brez izolacijske plasti zagotavlja zahtevano toplotno upornost izolacijske plasti R4:

R4 = 3,997 - 0,341 = 3,656 m2 • K/W

• Izdelek te vrednosti z ocenjeno vrednostjo toplotne prevodnosti l izolacijske plasti, v primeru 0,035 W/(M . K), daje potrebno debelino toplotne izolacije d4 v m:

        d4 = R4 . l4 = 3,655 . 0,035 = 0,128 m

→   izbrana debelina izolacijske plasti je 13 cm (običajne standardne debeline so okoli 14 cm)

 

Preglednica: Izračun potrebne debeline dodatne izolacije d po WDVS

Izračun debeline dodatne izolacije d

Gradbeni del: Zunanja stena po zahtevah WDVS

  

1: Notranji mavčni omet P IV

d=10 mm, s=1.400 kg/m3, l= 0,70 W/(m • K)

2: Zidana stena, s polno opeko Mz

d=24 cm, s = 1,800 kg/m3, l= 0,81 W/(m • K)

3: Zunanji omet iz cementne malte II P

d=20 mm, s=1.800 kg/m3 = 1,00 W/(m • K)

4: Izolacijska plast polistirena EPS

mm d = x, l = 0,035 W / (m • K)

5: Armirani/zaključni omet P org 1

d=8 mm, s=1.100 kg/m3, l= 0,70 W/(m • K)

 Gradbena plast

Debelina plasti v mm

Ocenjena vrednost toplotne prevodnosti l

v W/(m • K)

Toplotna upornost R
v m2
K/W

1: Notranji omet  P  IV

0,01

0,70

0,014

2: Stena zidana s polno opeko  MZ

0,24

0,81

0,296

3: Zunanji omet  P II

0,02

1,00

0,020

4: Izolacijska plast EPS

-

0,035

-

5: Zaključni omet iz sintetične mase P org 1

0,008

0,70

0,011

Vsota toplotne upornosti R (m2 K/W)

 

 

0,341

Zahtevani  koeficient prenosa toplote po EnEV

 

 

0,240

Zahtevani toplotni upor  RT = 1/U

 

 

4,167

Odpornost na prenos toplote, znotraj

Rsi (m2 K/W)

 

 

-0,130

-0,130Odpornost na prenos toplote, zunaj

Rse (m2 K/W)

 

 

-0,040

Zahtevana toplotna upornost   R

 

 

3,997

Minus obstoječe toplotne odpornosti   R

 

 

-0,341

Razlika = toplotna odpornost izolacije  R4

 

 

3,666

Potrebna debelina toplotne izolacije je          d = R4l4

0,128 m = 13 cm

0,035

 

 

Izračun nehomogenih elementov

V nadaljevanju so prikazani izračuni za U-vrednost pri uporabi nehomogenih komponent, na primer ometane stene. Gradbene površine so sestavljene iz druge poleg druge in izdelane ter sestavljene iz različnih materialnih plasti. Med homogenimi plastmi (S1 notranji omet, zunanji omet S3) leži nehomogena plast S2, izdelana iz materialov z različno toplotno prevodnostjo l -hrastov les (odsek, a), med ilovnato opeko (odsek b).

Različno grajeni odseki, a in b imajo različne koeficiente toplotne upornosti RT.

Ločeno po oddelkih, kot se izračunana za posamezne homogene gradbene dele, se njihova površina f pomnoži in doda k zgornji meji R' T gradbenega dela.

Ker vendarle teče toplotni tok pravokotno na površino sestavnih delov po zunanjosti kot tudi v nehomogenih slojih počez do gradbenega materiala z različnimi vrednostmi l je izračunana R'T vrednost pomanjkljiva oziroma z napako. Zaradi okvirnih napak, se bo v nadaljevanju toplotna upornost R''T izračunavala kot spodnja R-vrednost. Kot osnova je del površine f rangirana z različnimi R-vrednostmi gradbenih plasti nehomogenih slojev. Aritmetična sredina mejnih vrednosti R'T in R''​​T daje srednjo RT -vrednost, kar je njegova obratna U-vrednost nehomogenega gradbenega dela.

Preglednica: Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U za spremembo obstoječih nehomogenih zunanjih gradbenih komponent

Izračun koeficienta toplotne prehodnosti U v W/(m2 K)

Nehomogeni gradbeni deli: Zunanja stena, sestavna konstrukcija

 

1: Notranji omet glina, mavec, dvoslojni, osnovni omet d = 20 mm, s = 1,700 kg/m3, l = 0,80 W/(m . K)

2: Hrastov les, 16/16 cm, razmik a = 1,00 m s = 800 kg/m3, l = 0,21 W / (m • K)

3: Zapolnitev med tramovi na fasadi z glineno opeko

d = 16 cm, s = 1,900 kg/m3, l = 1,00 W / (m • K)

4: Zunanji cementni omet P II, dve plasti ometa

d = 25 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K)

Gradbena plast

Debelina

plasti d

Ocenjena

toplotna prevodnost l

v W/(m . K)

Toploti upor Ra

v

 m2 . K/W

Toplotni upor Rb v

 m2 . K/W

1: Notranji omet z ilovico

0,02

0,80

0,025

0,025

2: Hrastov les

0,16

0,21

0,762

 

3: Zapolnitev z opeko iz gline

0,16

1,00

 

0,160

4: Zunanji omet P II

0,025

1,00

0,025

0,025

Skupna toplotna upornost R

 

 

0,812

0,210

Odpornost na prenos toplote v notranjosti Rsi

 

 

0,130

0,130

Toplotni prenos izven Rse

 

 

0,040

0,040

Toplotna upornost RT

 

 

0,982

0,380

Delež površine fa / fb

 

 

0,16

0,84

Tehtana RT - vrednost:

 

 

0,163

2,210

Skupna vsota vseh odsekov   

 

 

2,373

Recipročna vrednost = zgornja meja                                             R'T

 

 

0,421

Plast 1 homogena                    

 

 

40,000

Recipročna vrednost =               R1

 

 

0,025

Plast 2 nehomogena    

 

 

0,210

5,250

Vsota =                                       

 

 

5,460

Recipročna vrednost =               R2

 

 

0,183

Plast 3 homogena                    

 

 

40,000

Recipročna vrednost =               R3

 

 

0,025

Odpornost na prenos toplote v notranjosti                                  Rsi

 

 

0,130

Odpornost na prenos toplote v zunanjosti                                   Rse

 

 

0,040

Vsota Rsi + R1 + R2 + R3 + Rse =

spodnja mejna vrednost         R''T

 

 

0,403

Srednja vrednost (R'T + R"T) : 2 = RT

 

 

0,412

Srednja U-vrednost

 

 

2,427

Zahtevana U-vrednost po EnEV    U

 

 

0,240

 

Primer (glej preglednico)

Izračun omejitev R'T je razdeljen na naslednji način:

• izračun deleža površine f na del a in b:

fa: 0,16 m : 1,00 m = 0,16

fb: 0,84 m : 1,00 m = 0,84

• Izračun vrednosti RT v delu a:

Večplastna struktura: S1 = notranji omet

                                       S2 = obdelani les

                                       S3 = zunanji omet

   v m2 . K/W   (3.4)

m2 . K/W

RTa = 0,13 + 0,025 + 0,762 +0,025 + 0,04 m2 . K/W

RTa = 0,982 m2 . K/W

Izračun RT vrednosti v delu b:

Vgradnja plasti: S1 = Notranji omet

                           S2 = Delo z ilovico

                           S3 = Zunanji omet

 v m2 . K/W

RTb = 0,13 + 0,025 +0,16+0,025 + 0,04 m2 . K / W

RTb = 0,380 m2 . K/W

• Izračun zgornje meje vrednosti R'T vzajemno s površinskimi

 deleži f stehtano in dodanim RT deležem:

        v W/(m2 . K)                  (3.5)

Izračun mejne vrednosti R"T je razdeljen takole:

• Izračun R-vrednost plasti 1 (homogena):

• Izračun R-vrednosti za plast 2 (homogena):

Izračun R-vrednosti za plast 3 (homogena):

• Izračun spodnje mejne vrednosti R"T z dodajanjem R-vrednosti sestavnih gradbenih plasti in prehodnih uporov:

Na koncu znaša aritmetično povprečje RT obeh mejnih vrednosti, kot tudi povprečna U-vrednost gradbenih delov za izračun:

 

Izračun spodnje mejne vrednosti R"T se izračuna tako, da se seštevajo toplotni upori R za vsako gradbeno plast. Znotraj slojev nehomogenih materialnih plasti l na primer R-vrednosti so stehtane glede na svoj del površine f.

Primerjava je v skladu z odlokom EnEV z največjo U-vrednostjo 0,24 W / (m2 • K),

ki očitno nastane zaradi pomanjkljivo narejene toplotne izolacije na steni v kombinaciji z leseno konstrukcijo.

Postopek izračuna lahko poteka ravno tako kot pri homogenih gradbenih delih preko preglednic v standardizirani obliki na primer, posebnih, delno tudi preko medomrežja v poenostavljeni obliki, kjer je na voljo veliko prosto dostopne programske opreme.

Za dodatno toplotno izolacijo, na primer za WDVS po zahtevah odloka EnEV za minimalne dodatno debelino izolacijskega sloja d ni več mogoče izračunati kot pri homogenih gradbenih komponentah na preprost način. Kot osnova za izračun z 2 mejnima vrednostmi RT in R" kot tudi njihovo povprečje pripelje do zapletenih računskih procesov, ki so izvedljivi le s posebno programsko opremo.

Približno lahko na osnovi zgornje mejne vrednosti RT potrebne debeline izolacijske plasti z dodatkom približno 5% (glej preglednico 3.12), in je tako skladnost z zahtevano U-vrednostjo, ki jo je treba preveriti.

Preglednica: Izračun potrebne debeline plasti d dodatnega izolacijskega sloja za nehomogene gradbene dele po WDVS

Izračun potrebne debeline plasti d dodatnega izolacijskega sloja

Nehomogeni gradbeni del: Zunanja stena po WDVS

 

1: Notranji ilovnati omet

d = 20 mm, s = 1,700 kg/m3, l = 0,80 W/(m . K)

2: Hrastov les, 16/16 cm, razmik a = 1,00 m

s = 800 kg/m3, l = 0,21 W/(m • K)

3: Zapolnitev med tramovi z glineno opeko

d = 16 cm, s = 1,900 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K)

4: Zunanji cementni omet P II, nosilni omet

d = 25 mm, s = 1.800 kg/m3, l = 1,00 W/(m • K)

5: statična plast zraka; vgradni tiri d = 10 mm

6: izolacijska plast, mineralne izol.  plošče MW

d = x mm; l = 0,040 W/(m • K)

7: Armirani zgornji cementni omet P II 

d = 8 mm, s = 1,800 kg/m3, l  = 1,00 W/(m • K)

Gradbena plast

Debelina

plasti d v  

      m

Ocenjena

Toplotna prev. l v W/(m . K)

Toploti upor Ra

v  m2 . K/W

Toplotni upor Rb v

 m2. K/W

1: Notranji omet z ilovico

0,02

0,80

0,025

0,025

2: Hrastov les

0,16

0,21

0,762

 

3: Zapolnitev z opeko iz gline

0,16

1,00

 

0,160

4: Zunanji omet P II

0,025

1,00

0,025

0,025

5: statična zračnaplast

 

 

0,150

0,150

6: Izolacijska plast MW

-

0,040

-

-

7: Armirani cementni omet P II 

0,02

1,00

0,020

0,020

Skupni toplotni upor                       R

 

 

0,982

0,380

Odpornost na prenos toplote v notranjosti                                       Rsi

 

 

0,130

0,130

Toplotni prenos izven                    Rse

 

 

0,040

0,040

Toplotna upornost                         RT

 

 

1,152

0,550

Delež površine                            fa / fb

 

 

0,16

0,84

Stehtana RT - vrednost:    

 

 

0,139

1,527

Skupna vsota vseh odsekov       

 

 

1,666

Recipročna odvisnost 1/RT = gornja mejna vrednost brez izolacije     R'T                                      

 

 

0,600

potrebni koeficient za toplotna upornost po EnEV                                                               

 

 

0,240

potrebna toplotna upornost             

                                               

 

 

4,167

odbitek obstoječe toplotne upornosti na mejno vrednost    R'T

 

 

0,600

razlika = potrebna toplotna upornost izolacije                       Rs

 

 

3,567

potrebna debelina izolacijske plasti              

                                            

 

 

0,1427→ 15 cm

zgornja mejna vrednost izolacijske plasti                                               R'T

 

 

4,386

spodnja mejna vrednost izolacijske plasti                                               R'T

 

 

4,153

povprečna vrednost                     R'T

 

 

4,270

povprečna U-vrednost       

 

 

0,234

Zahtevana U-vrednost po EnEV    U

 

 

0,240

 

Obravnava toplotnih mostov

S pravilnim načrtovanjem in izvedbo zagotovimo povezanost in enakomernost sloja toplotne zaščite ter po potrebi namestimo dodaten sloj toplotne zaščite na toplotno šibkih mestih. Toplotno mostovi imajo na ovoju zgradbe velik vpliv toplotne prehodnosti ovoja. To je pomembno pri prebojih na zunanji strani ovoja, kot so vogalni vertikalni in zidni armirani betonski vezi ter ležišča v armiranih betonskih ploščah.

Kljub dobri toplotni zaščiti, vendar brez rešenih toplotnih mostov, lahko delež toplotnih izgub zaradi toplotnih mostov predstavlja več kot tretjino vseh toplotnih izgub. Povečane toplotne izgube zaradi vpliva toplotnih mostov moramo upoštevati s pomočjo korekturnih koeficientov v energijski bilanci.

Natančen izračun toplotnih mostov je mogoče najbolje opraviti s pomočjo računalniških programov toplotnih mostov in je odvisen od številnih robnih pogojev. Številna podjetja iz tega razloga v svojih katalogih prikažejo številne kritične detajle toplotnih mostov. Projektanti lahko na osnovi teh podlog natančno izrišejo vse detajle, kar je kasneje v korist izvajalcu pri gradnji.

Pravilo

Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na geometrijske in na konstrukcijske.

• Geometrijskim toplotnim mostovom se v praksi dejansko ne moremo izogniti, lahko pa njihov vpliv omilimo. Pri teh vrstah toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje (na primer, v vogalu prostora)

• Konstrukcijski toplotni mostovi, do katerih pride, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje ne z notranje strani.

 

Poleg tega se še vedno pojavljajo točkaste izolacije z velikim številom pritrdil (izolacijske plasti s sidranimi vložki) ali konvekcijski toplotni mostovi (netesne razpoke v neprepustnem ovoju ali v sloju toplotne izolacije), vendar so posebni primeri, ki opisujejo prej predstavljene primere (glej točko 3.9.5).

Osnovne oblike toplotnih mostov

Poleg toplotnih izgub in višjih stroškov ogrevanja lahko na območju toplotnih mostov notranje površinske temperature padejo pod rosišče. To vodi k zmanjšanju udobja, površinskega utekočinjanja vlage ter higienskih in zdravstvenih okvar zaradi nastanka plesni in morebitnih okvar na stavbi. Pri geometrijskih toplotnih mostovih in kakovostni zunanji toplotni izolaciji je ta težava zaradi relativno visoke temperature notranjih površin v nasprotju z notranjo izolacijo, je to manj resno. Zaradi pomanjkljive izvedbe posameznih detajlov so pri strukturnih toplotnih mostovih posledice toliko bolj resne, zato je zahtevana višja raven toplotne izolacije stavbe, na primer, pasivne hiše. Ustvarite lahko povečan prenos toplotne izgube do 50 %. S slabo izvedbo toplotne izolacije lahko povzročimo tudi do 50 % več toplotnih izgub.

Pravilo

Učinke toplotnih mostov lahko zmanjšamo s skrbnim načrtovanjem in kakovostno gradnjo:

• Zmanjšanje števila in velikosti geometrijskih toplotnih mostov s kompaktnimi gradbenimi elementi z majhnim število višinskih sprememb in vogali; zmanjšajo vpliv in posledice vpliv na zunanjo toplotno izolacijo

• Izogibanje strukturnim toplotnim mostovom preko optimiranih oblikovnih podrobnosti, na primer, brez prebijanja zunanjih sten skozi balkonsko ploščo, zagotovitev toplotne ločitve; izvesti dodatno izolacijo slabo izoliranih predmetov, kot so preklade, okenski okvirji itn., (glej sliko 3.9)

• Dosledno izvesti izolacijske in zračno neprodušne plasti in spojev (na primer večslojne izolacijske plošče z zamaknjenimi stiki ali podobno

 

Zmanjšanje toplotnih mostov pri okenskih špaletah

Toplotni mostovi se lahko po EnEV ali DIN 4108-2 na različne načine tudi računsko:

  • za natančnim dokazovanjem, odvisno od metode izračuna (v skladu z DIN 4108-6 dodatek D3 ali DIN V 18599-2) se pri izračunu letne porabe primarne energije v novih stavbah ali pri nadgradnjah obstoječih
  • Skozi paket dopolnil, ki jih ((DUWB) z izračunanimi U-vrednostmi od skupnih zunanjih gradbenih komponent:

-  DUWB = 0,1 W/(m2 . K) praviloma pride pogosto do negospodarno visoke debeline izolacijo

-  DUWB = 0,15 W/(m2 . K) pri obnovitvenih delih zunanjega zidu z notranjo toplotno izolacijo

-  DUWB = 0,05 W/(m2 . K) za izvajanje modelov po DIN 4108 priloga 2 "Toplotna zaščita in varčevanje z energijo v stavbah" (2006) za vse detajlne probleme gradbenih del, podrobnega načrta za novogradnje, zato neposredna uporabnost za kritične izboljšave. Pri tem se ne uporablja neposredno debelina izolacije in standardni podatki izolacijskih materialov.

Zaradi odstopanj od načrtovanih podrobnih konstrukcijskih gradbenih detailov se uporablja DIN 4108 priloga 2, za znižani pavšalni dodatek DUWB = 0,05 W/(m2 . K), da se lahko uporabi, je treba enakovredno izbrane rešitve z vsako enakovredno vzorčno rešitvijo dokazati. Zato pridejo v poštev naslednje metode odkrivanja:

  • Enakovrednosti konstrukcijskih temeljnih načel oblikovanja, za enake dimenzije sestavnih delov in lastnosti materialov
  • Enakovrednost toplotne upornosti R ustreznih plasti
  • Enakovrednosti s povprečno referenčno vrednostjo za izračun toplotnih mostov (vrednost Y - vrednost referenčna vrednost DIN 4108 priloga 2)
  • enakovrednosti s povprečno referenčno vrednostjo iz publikacije (Y - vrednost iz kataloga o toplotnih mostovih)

Kot izjema so dovoljeni znižani pavšalni dodatki brez dokazila o enakovrednosti, če so U-vrednosti sosednjih komponent nižje kot pri vzorčnih rešitvah.

Korekcijske vrednosti posebnih oblik toplotnih mostov

Izračunana vrednost U sestavnega gradbenega dela mora po DIN EN ISO 6946 biti popravljena za izravnavo višjega prenosa toplote preko toplotnih mostov v področju toplotne izolacije, če skupna celotna korekcijska vrednost > 3% izračunane U-vrednosti.

Med te korekcijske vrednosti štejemo:

  • za odpravo zračnih vrzeli v izolacijskih plasteh
  • za korekcijo mehanskega pritrjevanja
  • za korekcijo pri obrnjeni strehi

Vsota posameznih vrednosti daje popravek skupne vrednosti:

Zračne reže

Neustrezna skrb pri namestitvi izolacijskih plasti lahko nastane zračna reža. Spoji z širino ≥ 5 mm med izolacijskimi ploščami na sosednje mejne sestavne gradbene dele kot tudi votline med izolacijskimi plastmi na neravnih površinah zagotovijo toplotne mostove. Da se tem neugodnostim izognemo obstaja 3 stopnji korekcijski popravek (glej tabelo 3.13). Korekcijska vrednost so odvisne od toplotne upornosti izolacijske plasti R1 in gradbenega dela RT:

Preglednica: Korekcijska vrednost za zračne reže v gradbenem materialu

Stopnja

Opis

DU"

V W/(m2 . K)

0

Nobena ali majhna zračna reža,

Brez posebnega vpliva na U-vrednost

 

0,00

1

Topla in hladna stran izolacijske plasti

povezane z zračnimi porami, brez

kroženja zraka

0,01

2

tople in hladne izolacijske plasti povezane z

zračnimi vmesnimi porami v povezavi z

votlimi predeli za kroženje zraka

0,04

 

Toplotno izolacijski sestavljeni sistemi (TISS) so narejeni so narejeni iz enoplastne in z grobo zdrobljenega toplotnega izolacijskega materiala, ki se danes izdeluje v običajnih debelinah in širinah preklopov > 5 mm. Neprekinjene večplastne izolacijske plasti za spajanje s spojnimi nastavki ali eno plastne s spojnimi nastavki - pero - utor - vzmet v povezavi z elastično površino, zmanjšajo zračne špranje in votline. S tem se prepreči nastanek toplotnih mostov, ki posledično podaljšujejo življenjsko dobo fasade.

Primer

WDVS (TISS) z zračnimi režami in s kroženjem zraka:

R1 izolacijska = 3.750 m2 • K/W

RT gradbeni del = 4.270 m2 • K/W

U gradbeni del = 0,234 W/(m2 • K), maksimalno 3 % = 0,007

= 0,04 W / (m2 • K)

Elementi za mehansko pritrjevanje

Z nujno potrebnimi zidnimi preboji, istočasno prebijemo tudi izolacijsko plast fasadnega ovoja stavbe, kjer z zidarskimi sidri ali sidrnimi mozniki pritrdimo toplotno izolaske plošče. S tem pa istočasno povzročimo nastanek toplotnih mostov. Na podlagi skupnih toplotnih izgub stavbe, so njeni učinki običajno zanemarljiva. Korekcijski popravki za DUf vrednosti teh pritrdilnih elementov so odvisni od

  • število nf na m2, povprečna površina na element Af, toplotne prevodnosti lf kot tudi dolžina preboja na izolacijski plasti za namestitev pritrdilne sponke,
  • debelina dins in toplotni upor R1 izolacijske plasti,
  • toplotna upornost RT sestavnega gradbenega dela in
  • koeficient a = 0.8.

Primeri

Primer 1 je za pritrjevanje toplotne izolacije na dvoslojni opečni zid, jeklena nerjavna sidra  Æ 5 mm, l = 12 W/(m • K), 6 kosov na m2, za debelino toplotne izolacije 100 mm

• Primer 2, toplotna izolacija  (TISS) za pritrjevanje s pritrdilnimi PVC vložki

Nadaljnje dopolnilo Auf je potrebno samo pri korekcijski vrednosti > 0,02 W/(m2 • K). To je odvisno od števila sider n na m2 in od koeficienta točkovnih toplotnih izgub x vpenjalnega vložka (s soglasjem nadzornega organa, odvisno od pritrdilnega materiala in dimenzij x = 0,00-,004 W/K). Plastični vložki z izolacijskim prekritjem so zaradi njihove nizke toplotne pre



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje