Prvi dokazi o življenju onkraj Zemlje

V naslednjih letih in desetletjih lahko sledijo še številne druge naloge za lov na planete. Vsaka nova generacija teleskopov je prinesla vrstni red izboljšanja občutljivosti, ločljivosti in računskih sposobnosti. Večina najzgodnejših odkritij so bili tako imenovani "vroči Jupiter-i" - plinski velikani v izredni bližini njihove matične zvezde. V naslednjih desetletjih pa je bilo mogoče veliko manjših kandidatov prepoznati in opaziti na večjih razdaljah v svojih sistemih.

Sčasoma je bilo mogoče določiti atmosferske sestave in celo vremenske vzorce na teh nepredstavljivo oddaljenih svetovih, 10 milijard krat temnejših od zvezd, ki so jih obkrožile. Do leta 2040 bo optika že tako močna, da bodo lahko zemeljske eksoplanete velikost kontinentov neposredno slikali in preslikali.*

Ne samo, da so se že pojavila ta zelo podrobna skeniranja, nastalo je ogromno število teh dokumentov. Kot veliko tehnoloških področij je tudi vesoljski observatorij po surovih podatkih eksponentno napredoval. Poleg tega so njihove rezultate vedno pogosteje razlagali ne ljudje, temveč algoritmi programske opreme AI - z uporabo novih in vedno bolj izpopolnjenih metod za prepoznavanje vzorcev, izogibanje "lažnim pozitivnim rezultatom" in opazovanje pregovorne igle v senenem nahodu.

Nekatera merila za ocenjevanje biosignatov kandidatnih planetov so vključevala prisotnost tekoče vode, kisika, zapletenih organskih molekul, razmerja nekaterih kemikalij, kot sta vodik in metan. Spremembe na površini ali v ozračju, ki jih abioni (neživi) ne morejo razložiti njihovih procesov. Na podlagi teh različnih opazovanj in naborov podatkov so raziskovalci lahko oblikovali kategorije za plinaste, površinske ali časovne biosignature.

Na primer, kisik lahko zaznamo v zadostnih količinah, da je odpadni produkt fotosintetskih organizmov, medtem ko lahko barva eksoplaneta odda rastlinske pigmente. Medtem lahko raven ogljikovega dioksida (CO₂), ki se spreminja na način, ki spominja na Zemljino krivuljo Keeling *, prav tako nakazuje na cikel ogljika, na katerega vpliva življenje. *

Dolga leta so bili kandidatni planeti opaženi le z eno ali vsaj nekaj teh biosignatov. Čeprav so z znanstvenega in opazovalnega vidika zanimivi, jim primanjkuje teže dokazov, potrebnih za dokazovanje obstoja življenja. V poznih 2030 - ih in zgodnjih 2040 - ih pa že sam obseg podatkov, ki jih pridobivajo teleskopi, v kombinaciji z revolucionarnimi novimi načini analize rezultatov vodi do globokega odkritja.

Prvi dokončni dokazi o življenju onkraj Zemlje so bili odkriti v tem obdobju ** z visoko stopnjo zaupanja, ki temelji na obsežnem in raznolikem telesu vzajemno podpirajočih raziskav. Medtem ko so nekateri na začetku previdno skeptični, opažanja preverjajo znova in znova, da bi večina ljudi dvomila, da je bilo najdeno nekaj neverjetno posebnega in edinstvenega.

Odkrivanje življenja na drugem svetu ima ogromen kulturni vpliv in celo verske posledice za številne ljudi. Gre za enega največjih in najpomembnejših zgodovinskih mejnikov 21. stoletja, če ne celo tisočletja, ki na veliko načinov spreminja zeitgeist (je dokumentarni film, ki ga je naredil Peter Joseph. Razdeljen je na tri dele: Prvi del govori o Jezusovem mitu, drugi o napadih 11. septembra, tretji pa o prevarah mednarodnih bankirjev in zveznih rezervah, je zapisano, v Vikipediai). Ena najočitnejših prednosti je takojšnja okrepitev podpore financiranju vesoljskih raziskav, kar deloma pomaga upravičiti posadke na Mars in Luno, ki se v tem času ujemajo.

(Obrazložitev filma Zeitgeist, ki ga je leta 1969 podal urednik za kulturo na »na Radiu Ognjišče).

(posted on Apr 11, 2010 od jozeb in politika, kultura

Dobesedni prepis IZ FILMA: Zeitgeist Pred nekaj tedni sem dobil pošto, ki me je spodbudila, naj na blogu napišem tudi nekaj o filmu, čigar naslov bi po nemškem izvirniku pomenil »Duh časa«. In ravno to tudi je Zeitgeist. Namreč z njim smo se večinoma srečali preko spleta. Na Youtubu si je film ogledalo preko pet milijonov ljudi in to so že številke, ki govorijo o njegovem vplivu. Film je razdeljen na tri dele, ki so med seboj le navidezno povezani. Avtor Peter Joseph je v prvem delu nanizal možne zgodovinske in sodobne zarote okrog krščanstva , v drugem delu okoli terorističnih napadov 11. september 2001 in v tretjem delu o ameriških Zveznih bančnih rezervah. Film je izšel leta 2007, leto kasneje je film dobil nadaljevanje oz Dopolnilo, o denarnem sistemu in socialnemu vplivu, letos pa se menda obeta še tretji del o človeškem vedenju, tehnologiji in racionalnosti. Predvsem prvi del, prvega filma pa je tisti, o katerem bi rad tokrat razmišljal. O krščanstvu in različnih zarotah, ki jih avtor okoli tega vidi. Namreč končna trditev je, da pravzaprav ni nobenega dokaza za Kristusov obstoj, krščanstvo kot religija pa je le gibanje, ki omogoča nadzor nad ljudmi. Ko tega nadzora več ne bo, bo zavladala »svoboda«. Nekje sem prebral, a je Zeitgeist film, ki sporoča največjo laž. Podaja drobce zgodovinskih dejstev, polresnic in celo zavajanj, samo zato, da nam svet predstavi kot teorijo zarote. »Vedeli smo, da je nekaj narobe s tem svetom in tu je dokaz. Pokazali so nam ga na filmu, prebrali smo ga v Da Vincijevi šifri ali kaki drugi bestselerski uspešnici.« Na tak način je namreč težko sprožiti diskusijo, le ta pa je nujno potrebna, če želimo razčistiti z določenimi (neresničnimi in zavajajočimi) trditvami. Naj jih nekaj naštejem: 1. Nikjer med navedenimi predkrščanskimi božanstvi ni znan primer, (ne Attis, ne Adonis, ne Oziris…) da bi Bog umrl in nato vstal in svojim zvestim odprl vrata večnega življenja. Pri vseh gre le za določene podobnosti, ki pa konceptualno toliko odstopajo, da jih ne moremo šteti za predhodnike krščanstva. 2. Film trdi, da si je krščanstvo sposodilo svete tri kralje za božično zgodbo. Trditev je smešna, saj Sveto pismo nikjer ne omenja treh kraljev, ampak govori (brez števila) o modrih. 3. Film Zeitgeist tudi trdi, da Jezus ni nikoli obstajal. O Jezusovem fizičnem obstoju pričajo med drugim zgodovinarji Tacit, Jožef Flavij, Plinij mlajši, Svetonij, gnostični evangeliji (npr Tomažev, Judov…če že evangelistom ne verjamejo). Enciklopedija britanica mu posveča 20 tisoč besed in nikjer ne omenja, da bi ne obstajal… 4. Ali je bil 25. december, kot dan Kristusovega rojstva ukraden? Sveto pismo o datumu ne govori na nobenem mestu. Božič so začeli obhajati leta 336, kar je 250 let po tem, ko so bili evangeliji napisani. 5. Nasploh je vprašljiva primerjava Marijinega deviškega spočetja, z nekaterimi drugimi »bogovi«. V tem primeru gre verjetno za zavestno zavajanje. Dioniz nikakor ni bil rojen iz device, prav tako ne Mitra. Krišna pa je osmi otrok, zato je trditev, da je bil rojen iz device smešna. 6. 12 Jezusovih apostolov je pravzaprav 12 zodiakalnih znamenj. Tudi to je teza filma. Vendar gre v tem primeru za navezavo na dvanajst Jakobovih sinov in iz njih 12 Izraelovih rodov. Jezus apostole zbere kot nove predstavnike božjega ljudstva Nove zaveze. 7. Egipčanski bog Horus ni primerljiv s Kristusom. Pri njem gre seveda za rojstvo sonca in naravno ciklično ponavljanje. Pri Horusu ne moremo govoriti o osebi, o križanju in vstajenju, kot v Jezusovem primeru. 8. Tudi znamenje križa naj bi bilo pravzaprav »ukradeno« (kopirano) iz Zodiakalnega kroga. Križ je nedvomno star simbol, starejši od krščanstva, vendar pa je Kristus leta 30 umrl na tem rimskem mučilnem orodju. Zato je krščanstvo ta simbol prevzelo, kot simbol zmage življenja nad smrtjo in ne iz astrologije. In tako bi lahko našteval še naprej. Film Zeitgeist sestavlja mnogo (nedomišljenih) detajlov, ki skupaj kažejo popačeno sliko Kristusa, krščanstva in našega časa nasploh. Zato tudi Duh časa…

Zgodnje študije so poskušale omejiti parametre slovite Drakove enačbe, ki so nakazovale, da je primitivno življenje v naši regiji galaksije razmeroma pogosto. *** Dejansko je v naslednjih letih najti veliko več planetov z življenjem. Kasneje v 21. stoletju pa se hitrost odkrivanja eksoplanetov začne upočasnjevati, saj je bila večina kataloga "nizko visečega sadja" v naši galaktični soseski katalogizirana. Preostale kandidate najdemo predvsem v osrednjih regijah in širše. Te je veliko težje opaziti zaradi kombinirane svetlosti in gostote toliko zvezd v galaktičnem središču.

Vir: - Wikipedia,

Ivo Klevže