Posledica nižanja zunanjih temperatur, je intenzivnejše ogrevanje bivalnih prostorov. Zmrzovati si nihče ne želi, vendar je ogrevanje drago. V zadnji zimi je bilo za ogrevanje približno 20 odstotkov več stroškov, zato je potrebno iskati načine ogrevanja, ki zagotavljajo nižje stroške ogrevanja.
Pravilno ogrevanje
Varčno ogrevati ne pomeni, da istočasno tudi zmrzujemo. Pri masivni stanovanjski gradnji z opeko je predvsem ogrevanje zelo pomembno. Kdor z nerednim ogrevanjem pusti, da se prostori ohlajajo, potrebuje kasneje veliko energije in časa, da prostor ponovno ogreje na primerno temperaturo.
Napotek: Ogrevanje pustite delovati z znižano temperaturo, tudi če niste doma, da se zidovi ne ohladijo in kasneje prevzamejo veliko toplote. Razen tega na hladnih zidovih kondenzira zrak in nastaja plesen. Drugačne pa so razmere pri energijsko varčni gradnji z lesom. Les ne more prevzemati toplote in jo hraniti, se pa prostori zelo hitro segrejejo, zato neprekinjeno ogrevanje ni potrebno.
Primerna temperatura
V bivalnem prostoru niso potrebne tropske temperature. Načeloma velja, da vsaka stopinja manj v prostoru prihrani okoli šest odstotkov stroškov ogrevanja. Temperatura prostora v dnevnem in jedilnem prostoru naj znaša okoli 20 stopinj. To odgovarja stopnji 3 na termostatskem ventilu. - slika 1
V otroški sobi in kopalnici se priporoča povprečna temperatura okoli 22 do 23 stopinj. Temperaturam v teh prostorih se ne smemo nikoli odpovedati, zato je prav, da varčujemo v drugih prostorih. Tako ogrevamo kuhinjo na 18 stopinj, saj nam dovajata toploto tudi hladilnik in štedilnik. V spalnici se za zdravo spanje priporoča temperatura okoli 16 stopinj, v kleti pa temperatura znaša povprečno 6 stopinj, kar zadostuje, da ne pride do zmrzali.
Napotek: V prostorih, ki jih ne ogrevamo in jih želimo zaščititi zgolj proti zmrzali, zadostuje že, da termostatski ventil nastavimo na ničlo ali na simbol proti zmrzovanju.
Optimalna raba energije
Kdor ima v stanovanju ali v hiši vgrajen zastareli ogrevalni sistem, je prav, da začne razmišljati o zamenjavi celotnega sistema, ali vsaj ogrevalnega kotla. Sodobni ogrevalni kotli na les prihranijo veliko energije, še posebej pa so primerni kotli z visokim ogrevalnim izkoristkom. Ti kotli izrabljajo ostanek toplote dimnih plinov za ogrevanje prostorov, kar še dodatno zmanjša porabo goriva za 20 do 30 odstotkov.
Predpostavka: Pri zamenjavi kotla ni potrebno zamenjati ogrevalnega sistema in dimnika. V dimnik je potrebno samo vgraditi cev iz keramike, plastike ali stekla, da lahko odteka kondenzat.
Napotek: V kolikor želimo zamenjati stari kotel je predhodno dobro preveriti kvaliteto in ceno. Najboljšo oceno bo zagotovo dal neodvisen svetovalec. Najmanj se je zanesti na trgovca, ki bo vsekakor hotel vsiliti tisto kar prodaja. Cene za nabavo kotlov so različne, vendar je zagotovo potrebno za kvaliteten kotel odšteti od 4 tisoč evrov naprej in za primerljivi plinski kotel okoli 3 tisoč evrov.
Ekološka vrednost
Alternativa uporabi in ceni za kurilno olje ter ceni za plin so zagotovo lesni peleti. Uporaba tega energenta iz leta v leto vidno raste. Pri zgorevanju dajejo lesni peleti samo toliko ogljikovega dioksida, kot ga potrebuje drevo med svojim življenjskim obdobjem. Odgovarjajoči ogrevalni kotli so sorazmerno dragi, saj znaša cena kotla od 10 tisoč evrov naprej. Toda, ko seštejemo vse stroške ugotovimo, da je ogrevanje s peleti relativno ugodnejše od kurilnega olja ali plina.
Napotek: Državni dodatki, subvencije in nizka obrestna mera za kredit podpirajo nakup ekološko sprejemljivega ogrevalnega sistema, zato se lahko relativno visoka nabavna cena kotla povrne dokaj hitro.
