Merjenje količine vode

Vodo še vedno prištevamo za enostavno in poceni naravno dobrino. Takšna razmišljanja so napačna. Vsak dan potrošimo ogromne količine vode. Zavedati bi se morali, da je voda omejen, naravni vir. Na Zemlji je pitna voda v omejenih količinah. Dodatno čiščenje vode in njena distribucija po ceveh, pa zahtevata veliko energije. Z vodo moramo v prihodnje ravnati varčno in v omejenih količinah.  

V enega izmed teh ukrepov spada merjenje, porabljene količine vode. Za merjenje porabe vode uporabljamo vodne števce, ki delujejo na dveh različnih principih:

 Merjenje hitrosti

Merimo število vrtljajev propelerja, ki se vrti v vodnem toku. Število vrtljajev v enoti časa (obr/min), ustreza določeni množini pretečene vode (v m3/s). To izračunamo iz preseka cevi in hitrosti vode. Števec vrtljajev propelerja lahko torej neposredno umerimo v m3/s, skladno s kontinuitetno enačbo za pretok: pretok v mJ/s = presek cevi v m- x hitrost pretakanja v m/s.

Slika 1 - Univerzalni vodomer za hladno vodo

Legenda k sliki

1  -  Krogelna pipa, razvodnik, pretočni zaporni ventil brez izpusta

2  -  Jekleni nosilec vodomerja s pritrdilnim materialom

3  -  Povratna zapora, izpust

4  -  Enako kot 1, le z izpustom

Merjenje volumna

Z vodo se izmenoma polni in prazni vrtljiva komora znanega volumna. Število obratov je merilo za množino pretečene vode. Ti števci se uporabljajo za manjše pretoke. Pri bobnastih števcih, doteka merjena tekočina v osi bobna in izmenoma polni merilne prekate. Zaradi posebne oblike prekatov pride pri polnjenju do vrtenja bobna; levi, niže ležeči del prekata, postane namreč težji in zato boben zasuče. Tako se zgodi, da voda iz enega prekata izteka, medtem, ko se naslednji prekat polni.

Preglednica 1: Hišni vodni števec za hladno vodo do 40 ^oC po DIN ISO 4064-1 (podatki od proizvajalca)

Nazivna velikost  Vn Nazivno ime Poleg števca  Vn Dopustna stalna obremenitev Maksimalni pretok Vmax Tlačne izgube pri Vmax Dpmax Prehodni pretok Vt Minimalni pretok Vmin Preklop  Vnavzgor               Vnavzdol Vgradna dolžina - navoj Višina Širina Teža

m3/h DN/R m3/h m3/h m3/h mbar l/h l/h m3/h m3/h mm mm mm kg

1,5 R½       3 1000 120 30     209 60,5 70 0,48

2,5 R¾   Obr. 5 510 37,5 20     288 112 95 2

6 R1   Obr. 12 850 90 25     378 132 103 3,3

10 R1½   Obr. 20 750 150 30     438 160 131 6,6

15 50 2,5 40 90 580 37,5 20 2,3 1,2 270 300 185 38,5

40 80 2,5 120 200 900 37,5 20 2,3 1,2 300 320 210 44,5

60 100 2,5 180 280 900 37,5 25 2,3 1,2 360 320 220 56

150 150 10 400* 600 600* 150 30 8,3 4,7 1000 312 420 97,5

Tlačne izgube v vodnem števcu:

Za hišne števce uporabljamo števce s krilnimi kolesi. Delajo jih v dveh izvedbah. Pri suhih števcih leži krilno kolo v vodnem toku, števni kazalec in številčnica pa sta nameščena zunaj, na suhem. Krilno kolo in števec veže gred. Ta je, z zaporo, speljana skozi kovinsko ploščo, ki loči vodovodni del od suhega. Pri mokrih števcih ležita pod vodo, tako pogonski del, kot tudi števec. Ti števci so bolj natančni, vendar jim voda številčnico rada olušči in onesnaži. Na sliki 1 je prikazan števec za merjenje količine vode v stanovanjskih hišah. V preglednici 1 in 2 je prikazana razlika med volumetričnim števcem in števcem s krilnim kolesom.

Preglednica 2: Števec za hladno vodo z volumetričnim kolescem, izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3

Za merjenje večjih količin vode v industriji se uporabljajo Woltmannovi in elektronski števci. Krilno kolo je vgrajeno v raven kos cevi. Zaradi vodnega toka se kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž prenaša na števec. Merjenje množine vode z Venturijevo cevjo (sl. 2), temelji na dejstvu, da je pri različnih hitrostih statični tlak v cevi različen. V ožini je hitrost pretakanja večja, kot pred ali za njo. Zato je podtlak na mestu B večji, kot na mestu A ali A'.

Preglednica 3: Števec s krilnim kolescem izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3

Preglednica 4: Dimenzije vodnih števcev

Priključni navoj	G ½ B	G ½ B		G ¾ B		G 1 B	G 1 ¼ B		G 1 ½ B		G 2 B
Vgradna dolžina v mm	110	110		165		190	260		260		300
Volumen pretoka v m3/h 2)	0,6	1,0		1,5		2,5	3,5		6,0		10
Maksimalen pretok m3/h	1,2	2,0		3,0		5,0	7,0		12,0		20
Woltmanov števec
Priključek DN  1)	50		65		80	100		150		200
Volumen pretoka v m3/h 2)	15		25		40	60		150		250
Maksimalen pretok m3/h	30		50		80	120		300		500
1)  V danih pogojih volumskega pretoka lahko izberemo za eno stopnjo večjega ali manjšega 2)  Nazivni volumski tok

 Preglednica 5: Tlačne izgube v vodnem števcu DIN 1988-3

Števec	S krilatim kolesom	Woltmannov vodoravni	Woltamnnov paralelni
Volumen pretoka v m3/h	< 15	< 15	< 15
Tlačne izgube v mbar	1000	600	300

Tlačna razlika med mestom B in A je odvisna od hitrosti pretakanja in tako tudi od pretoka (kontinuitetna enačba). Po zožitvi ima voda spet isto hitrost kot pred njo, tako da je na mestu A« praktično enak tlak, kot na mestu A.

Slika 2 - Venturijeva cev

Za namestitev vodomera je zadolžen upravitelj vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni za obračun porabe vode. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril, od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode.

Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda, se meri v kubičnih metrih, po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka. Vodomere odčitava delavec upravitelja vodovoda enkrat letno. Upravitelj lahko določi tudi drugače.
Cena m³ vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.

Prekinitev dobave vode

Dobavitelj vode lahko, na stroške uporabnika, brez odpovedi prekine dobavo vode, v naslednjih primerih:
- kadar stanje interne naprave ogroža zdravje drugih uporabnikov, oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju,
- če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravitelja,
- če interna napeljava in druge naprave uporabnika, ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti,
- če brez soglasja upravitelja dovoli priključitev drugega uporabnika, na svojo interno napeljavo,
- če onemogoča delavcem upravitelja preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji,
- če uporabnik, brez privolitve upravitelja, odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
- če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija),
- če ne plača računa v 15 dneh, po prejemu opomina pred tožbo.